Slovenska industrija – od ponosa do propada in razprodaje

Aleksander Lorenčič
Slovenska industrija – od ponosa do propada in razprodaje [ PDF ] Odpri PDF Slovenska industrija – od ponosa do propada in razprodaje [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_VIIx23-03_Lorencic_SlovenskaIndustrija

Povzetek članka

Ustanavljanje industrijskih obratov se je začelo v 30. letih 19. stoletja in se nato s širjenjem železniškega omrežja stopnjevalo. Večji del 19. stoletja so bile slovenske dežele na obrobju gospodarskega dogajanja in napredka, zato se niso mogle enakovredno vključiti v proces industrializacije. Leta 1835 so v ljubljanski Cukrarni postavili prvi parni stroj na območju današnje Slovenije. Po podatkih sta bili leta 1856 na Kranjskem le 102 »tovarniški podjetji«, do prve svetovne vojne pa se je število industrijskih podjetij v slovenskih deželah precej povečalo. Po popisu, ki ga je izdelala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, je na tem prostoru pred prvo svetovno vojno delovalo 327 podjetij. Več industrijskih podjetij se je razvilo iz obrtnih obratov. Ko so jih podjetni lastniki povečevali in uvedli nova tehnična sredstva, so začeli obratovati na tovarniški način. Ostala industrijska podjetja so domači in tuji podjetniki že v začetku ustanovili kot tovarniška.

Z izjemo nekaj podjetij, ki jih je ustanovila avstrijska država, so večino podjetij ustanovili posamezniki ali skupine posameznikov. Le nekaj večjih je bilo v lasti družbenih podjetij, med katerimi so prevladovale družbe z omejeno zavezo, saj za njihovo ustanovitev ni bilo potrebno veliko kapitala in družabniki niso osebno jamčili s premoženjem. Najmanj je bilo delniških družb, za katere je bilo potrebno veliko kapitala. Industrializacija in nove prometne poti so omogočile prihod tujega kapitala, ki je bil nujen, saj akumulacija v slovenskih deželah ni zadostovala za posodobitev in širitev proizvodnje. Zato so bile skoraj vse pomembnejše tovarne v rokah tujih podjetnikov, med katerimi so prevladovali avstrijski, dunajski in francoski kapital.

Pred prvo svetovno vojno je bila slovenska podjetnost omejena na srednje in male obrate, le redko in izjemoma je posegla v industrijo in denarne zavode. Na industrijskem področju se je lahko najbolj razvijala predelovalna industrija, ki je imela zagotovljene zadostne domače surovinske vire. Največ je bilo podjetij, ki so izdelovala gradbeni material, tovarn usnja in parnih mlinov. Med znanimi podjetniškimi družinami tega časa izstopajo družine Samassa, Woschnagg in Majdič, ki veljajo za utemeljiteljice razvoja zvonarske, usnjarske in mlinske industrije.

Kljub številnim poskusom, da bi preprečili propad industrije, so mnoga podjetja v 20. stoletju propadla ali prešla v tuje lastništvo. Pomembno vprašanje ostaja, kako pomembna je lastna kapitalska substanca za trajnostno ekonomsko suverenost naroda. Kljub propadu nekaterih panog so se v samostojni Sloveniji pojavile nove zgodbe o uspehu na podlagi tehnološkega znanja in inovativnosti.


Viri in literatura

Viri

  • ZAC – Zgodovinski arhiv Celje: SI_ZAC/0511 Zbirka raznih dokumentov industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetij.
  • MNZS – Muzej novejše zgodovine Slovenije: fotografski fond.

Literatura

  • Borak, Neven, Lazarević, Žarko (ur.). Gospodarske krize in Slovenci. Inštitut za novejšo zgodovino, Zveza ekonomistov Slovenije, Ljubljana 1999.
  • Borak, Neven in Žarko Lazarević (ur.). Prevrati in slovensko gospodarstvo v 20. stoletju; 1918–1945–1991. Cankarjeva založba, Ljubljana 1996.
  • Borak, Neven. Ekonomski vidiki delovanja in razpada Jugoslavije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Zbirka Spekter, 2002.
  • Borak, Neven (ur.). Slovensko podjetje v devetdesetih. Zveza ekonomistov Slovenije, Ljubljana 2000.
  • Brezigar, Miko. Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva. Celje: Omladina, 1918.
  • Gosar, Andrej. »Osnovna narodnogospodarska in socialna vprašanja Slovenije.« V: Bohinjski teden: zbornik predavanj akademskega kulturnosocialnega tedna SKAD Zarje v letu 1939, 89–102. Ljubljana: Zarja, 1940.
  • Kresal, France. Tekstilna industrija v Sloveniji. Ljubljana: Borec, 1976.
  • Kresal, France. Zgodovina Predilnice Litija 1886–1986. Litija: Predilnica Litija, 1986.
  • Lazarević, Žarko. Plasti prostora in časa: Iz gospodarske zgodovine Slovenije prve polovice 20. stoletja. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009.
  • Lorber, Lučka. »Strukturne spremembe mariborskega gospodarstva po letu 1991.« V: Revija za geografijo, 1/1 (2006), 63–78.
  • Lorenčič, Aleksander. Prelom s starim in začetek novega: tranzicija slovenskega gospodarstva iz socializma v kapitalizem (1990–2004). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2012.
  • Lorenčič, Aleksander. »Kidričevo – prvo industrijsko mesto v Sloveniji.« V: Zbornik Andreja Studna, ur. Žarko Lazarević et al., 613–624. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2024.
  • Lorenčič, Aleksander in Jože Prinčič. Slovenska industrija od nastanka do danes. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018.

Kontakti avtorjev

Bojan Balkovec, izr. prof. dr.
Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Žan Grm, magister profesor nemščine in magister profesor zgodovine
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

Aleksander Lorenčič, dr.
Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

Lana Onič, univerzitetna diplomirana zgodovinarka

Božo Repe, red. prof. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Ivan Smiljanič, dr., asistent
Inštitut za novejšo zgodovino

Jernej Štimac, dipl. soc. in dipl. zgod.


Abstract (Izvleček članka v angleščini)

The author sheds light on the long process of transformation of Slovenian society from agrarian to industrial and post-industrial. It was a broad and complex period in time, during which multiple economic crises, wars, and changes in political and economic systems occurred. These changes contributed to the shifting relationship between labor, industry, and capital. The narrative begins in the 1830s with the establishment of industrial plants and intensified with the expansion of the railway network in the following decades. The paper traces the journey from the rise of industry to its decline and the eventual sell-off of industrial companies and brands, concluding with developments in independent Slovenia.

Go to Top