Razbit bron, obtolčen marmor: kaj je ostalo od spomenikov Karađorđevićem v Sloveniji?

Ivan Smiljanić
Razbit bron, obtolčen marmor: kaj je ostalo od spomenikov Karađorđevićem v Sloveniji? [ PDF ] Odpri PDF Razbit bron, obtolčen marmor: kaj je ostalo od spomenikov Karađorđevićem v Sloveniji? [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_VIIx23-05_Smiljanic_SpomenikiKaradordevicem

Povzetek članka

Kljub dokaj kratkemu obstoju Kraljevine SHS/Jugoslavije je po državi med obema vojnama zraslo veliko spomenikov njeni kraljevi družini, na čelu s kraljema Petrom I. in Aleksandrom I. Ni šlo zgolj za s strani državnega vrha spodbujano obeleževanje spomina, temveč je bil marsikateri spomenik postavljen na pobudo običajnih državljanov ali društev, ki so morala denar zanj zbrati med sodržavljani. Na tej podlagi lahko sklepamo, da je v kraljevini do določene mere obstajala zvestoba državi in kraljevi družini, tudi če je še zdaleč niso delili vsi državljani. Kljub temu pa je zvestoba Karađorđevićem in kraljevi Jugoslaviji po letu 1941 postala nezaželena in pogosto tudi politično nevarna identiteta, zato je pri dobršnem delu ljudi utonila v pozabo. Med drugo svetovno vojno in v socialistični Jugoslaviji je bilo evociranje kakršnekoli karađorđevićevske dediščine prepovedano. V zadnjih letih in desetletjih se je trend obrnil. Interes za Karađorđeviće se je povečal predvsem po razpadu države in v Srbiji se je pojavilo monarhistično gibanje, ki je želelo obnoviti monarhijo in na prestol posaditi sina Petra II., Aleksandra (ki je za rojaliste Aleksander II.). Čeprav so se Karađorđevići lahko vrnili v državo in nazaj prejeli del nekdanjih posesti, pa je njihov vpliv v srbski politiki majhen. Prav tako se številne zgodovinopisne razprave z nekdanjega jugoslovanskega prostora ukvarjajo z monarhično Jugoslavijo ter njeno dediščino, sem in tja pa se Karađorđevići pojavljajo tudi v izdelkih popularne kulture.

Podobno evolucijo so imeli tudi medvojni spomeniki Karađorđevićem. Dolgo časa se je zdelo, da so z množičnim rušenjem med drugo svetovno vojno in po njej tudi sami utonili v pozabo, vendar je povečan interes v zadnjih treh desetletjih pokazal, da se je marsikaj tudi ohranilo, pa naj gre za v celoti ohranjene spomenike na težko dostopnih predelih ali pa za fragmente uničenih spomenikov, ki so se ohranili v zavetju zasebnih zbirk. Pričujoči prispevek je poskusil podati pregled teh spomenikov in fragmentov s slovenskega prostora, za katere se je med raziskavami izkazalo, da so se ohranili do danes, in pregled pokaže, da tovrstnih ostankov ni tako malo, kot je nakazovala starejša strokovna literatura. Upamo lahko, da je “katalog”, predstavljen v tem prispevku, nepopoln; nadaljnje raziskovanje utegne razkriti še več ostalin.


Viri in literatura

Časopisni viri

  • A. A. »Pronađena paklena mašina u Otočcu.« Pravda, 7. julij 1932, 4.
  • A. B. »Osvećenje spomen-ploče Kralju Aleksandru u manastiru Savina kod Herceg Novog.« Pravda, 12. junij 1935, 6.
  • A. G. »Zakaj in kako je bil od Avstrijcev ustreljen inž. Ivan Gosar.« Jutro, 26. oktober 1930, 3.
  • »Beli orel namesto beneškega leva.« Jutro, 4. julij 1934, 3.
  • »Doprsni kip kralja Aleksandra I. v češki cerkvi.« Slovenski narod, 26. februar 1936, 3.
  • Dostalova, Vera. »Na Visokem.« Jutro, 27. maj 1928, 5.
  • »Dr. Tavčarjev politični testament.« Slovenski narod, 20. februar 1923, 5.
  • Gličvert, Dragotin. »Ivan Tavčar.« Odvetniška pisarna, april 1923, 2–8.
  • »Gozd v spomin kralja Aleksandra.« Slovenec, 9. november 1934, 4.
  • »Grmenje iz grobov.« Slovenski narod, 1. november 1924, 1.
  • »Hrast kralja Aleksandra v Parizu.« Tedenske slike, 4. april 1935, 2.
  • »Hrast kralja Aleksandra.« Slovenski narod, 27. marec 1935, 2.
  • I. Z. »Jesenski dan v kraljevem lovišču.« Jutro, 28. oktober 1934, 5.
  • »Italijani razstrelili spomenike v Ljubljani.« Enakopravnost = Equality, 23. april 1942, 1.
  • »Kaj o tem misli Planinsko društvo?.« Ljudska pravica, 27. oktober 1947, 3.
  • »Kapela Viteškega Kralja Aleksandra v Vojnom muzeju.« Pravda, 29. april 1936, 3.
  • »Kdo smo?.« Pohod, 10. september 1932, 1.
  • »Kip blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.« Slovenec, 8. marec 1935, 3.
  • »Kip kralja Ujedinitelja iz snega.« Jutro, 22. februar 1935, 4.
  • Kostić, Grgur. »Vojni muzej.« Veliki vojni almanah, 1937, 77–78.
  • »Kralj Aleksandar I. poginuo je juče popodne u Marselju kao žrtva zločinačkog atentata.« Politika, 10. oktober 1934, 3.
  • Kronist. »Na Tavčarjevem grobu.« Druzinski tednik, 4. julij 1940, 2.
  • »Lepa počastitev spomina junaka mučenika.« Slovenski narod, 4. oktober 1937, 2.
  • »Lepa slovesnost na Zidanem mostu.« Slovenski narod, 16. oktober 1936, 2.
  • M. R. »V Škofji Loki odkrita spomen-ploča heroju in rodoljubu Ivanu Gosarju, ki so ga Avstrijci ustrelili v Beogradu 1917.« Pravda, 4. oktober 1937, 2.
  • M. S. »Kako je nastal kraljev spomenik na Žagani peči.« Jutro, 16. november 1934, 2.
  • »Med najlepšimi šolami v ljubljanski okolici.« Jugoslovan, 30. november 1930, 13.
  • Milošič, Eva. »Čuvajo vsaj ploščo, če že Jugoslavije ne morejo več.« Štajerski tednik, 6. julij 2018, 4.
  • »Namesto Suvobora Andrejevo selo.« Jutro, 23. januar 1940, 4.
  • »Odkritje spomenika kraljema Petru in Aleksandru v Parizu.« Jutro, 13. oktober 1936, 6.
  • »Odkritje spomenika na Viču.« Slovenski poročevalec, 6. november 1945, 6.
  • »Odkritje spominske plošče Avgustu Jenku.« Slovenski narod, 17. avgust 1934, 2.
  • »Prva desetletnica smrti dr. Ivana Tavčarja.« Slovenski narod, 18. februar 1933, 1.
  • »Slava velikemu kralju Osvoboditelju.« Jutro, 1. julij 1925, 1.
  • »Slovenski dobrovoljci – ena družina.« Slovenec, 25. februar 1930, 3.
  • »Spomenik starološkim junakom.« Jutro, 24. oktober 1930, 3.
  • »Spominska plošča inž. Gosarju.« Slovenec, 3. oktober 1937, 5.
  • »Spominska plošča junaku mučeniku inž. Ivanu Gosarju.« Jutro, 3. oktober 1937, 3.
  • »Spominska plošča v Stranjah.« Jutro, 26. junij 1935, 3.
  • »Spominski svetilnik kralja-Ujedinitelja.« Jutro: ponedeljkova izdaja, 9. december 1935, 1.
  • »Spominsko slavje v Stari Loki.« Ponedeljkovi Slovenec, 4. oktober 1937, 2.
  • »Spomladi bodo začeli na Bledu graditi novo zgradbo.« Slovenski dom, 28. januar 1940, 3.
  • Tavčar, Ivan. »Odprite srca!« Slovenski narod, 1. januar 1921, 1.
  • »V Škofji Loki je bila včeraj odkrita spomen-plošča prostovoljcu Ivanu Gosarju.« Politika, 4. oktober 1937, 8.
  • »V delih svojih On bo živel večno!« Tedenske slike, 24. januar 1935, 1.
  • »V spomin žrtev lanskega 9. oktobra.« Tedenske slike, 28. marec 1935, 2.
  • »Večna slava junaku mučeniku!« Slovenski narod, 2. oktober 1937, 1.
  • »Vičani spominu Viteškega kralja.« Jutro: ponedeljkova izdaja, 27. maj 1936, 3.
  • Wester, Jos. »S Triglava peš v Ljubljano.« Planinski vestnik, 27/12 (1927), 265–272.
  • »Z Jadranaši na Krku.« Jutro, 16. september 1934, 3.
  • »Zakon o narodnem priznanju kralju Petru Velikemu Osvoboditelju.« Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, 7. september 1925, 581.

Literatura

  • Avguštin, Maja in Saša Lavrinc. Plečnik na Domžalskem in Kamniškem. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2010.
  • Benedik, Božo. »Premoženje Karađorđevićev na Bledu.« V: Bled 1000 let: Blejski zbornik 2004, ur. Jože Dežman, 275–276. Radovljica: Didakta, 2004.
  • Benedik, Božo. Bled nekoč in danes. Bled: Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem, 2003.
  • Bevc, Ladislav. Spomini. Ljubljana: Jutro, 2006.
  • Bogdanović, Branko. Veliki rat: zapisano u kamenu. Beograd: Medijski centar “Odbrana”, 2018.
  • Borozan, Igor. »Monument to King Aleksandar Karađorđević in Ljubljana.« Istorijski časopis, 64 (2015), 375–402.
  • Huzjan, Vladimir. »O primerima projugoslavenske orijentacije varaždinske gradske uprave prema kralju Aleksandru I. Karađorđeviću.« Radovi Zavoda za znanstveni rad HAZU Varaždin, 21 (2010), 219–236.
  • Komelj, Milček. Kronika Marjana Pogačnika o zaljubljencih v umetnost. Ljubljana: KUD Logos, 2005.

Spletni viri


Kontakti avtorjev

Bojan Balkovec, izr. prof. dr.
Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Žan Grm, magister profesor nemščine in magister profesor zgodovine
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

Aleksander Lorenčič, dr.
Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

Lana Onič, univerzitetna diplomirana zgodovinarka

Božo Repe, red. prof. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Ivan Smiljanič, dr., asistent
Inštitut za novejšo zgodovino

Jernej Štimac, dipl. soc. in dipl. zgod.


Abstract (Izvleček članka v angleščini)

The paper presents a group of monuments dedicated to the Serbian and Yugoslav Karađorđević royal dynasty, erected in Slovenia between the two world wars and preserved to this day. In the Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenes, later the Kingdom of Yugoslavia, hundreds of memorials dedicated to Kings Peter I and Alexander I were created as part of a project to reinforce a shared Yugoslav identity and loyalty to the monarchy. During World War II and the establishment of the socialist government after the war, most of these monuments, seen as relics of a bygone era, were removed and destroyed. However, research in recent decades has revealed that many of these dynastic monuments have been preserved, either in whole or in part, even in Slovenia. The article catalogs the monuments in Slovenia that are still preserved either in their original locations or in museum and private collections.

Go to Top