Gorjanska kronika je obsežen projekt občanske zgodovine, ki povezuje strokovno raziskovanje, lokalno skupnost in sodobne načine predstavljanja preteklosti. Sestavljajo ga trije med seboj povezani deli, knjiga, razstava in videoposnetki, ki skupaj pripovedujejo zgodbo Gorij in njihovih ljudi. Projekt je financirala Občina Gorje, izvedlo pa ga je Združenje Retrospektive. Pri kroniki je sodelovalo več deset ljudi, zgodovinarjev, geografov in drugih strokovnjakov, študentov, domačih raziskovalcev, piscev in zbiralcev. Raziskovalci so pregledovali arhivsko gradivo, literaturo, časopise, fotografije in druge zgodovinske vire ter raziskovali in snemali na terenu. Domačini so odpirali družinske albume, prispevali dokumente in fotografije ter delili svoje znanje in spomine, zato je Gorjanska kronika skupni rezultat stroke in ljudi, ki kraj poznajo in v njem živijo.
Knjiga v približno stopetdesetih prispevkih predstavlja naravno okolje, naselja in arhitekturo, zgodovinski razvoj, gospodarstvo, ustanove in društva, vsakdanje življenje, kulturo in šport, infrastrukturo in modernizacijo ter ljudi, ki so zaznamovali Gorje. Izdala jo je Občina Gorje v nakladi dva tisoč izvodov.
Razstava na trinajstih panojih vodi obiskovalca od naravnega okolja in prvih sledov človeka do današnjih Gorij. Prikazuje, kako so podnebje, voda, gozdovi in gore določali življenje ljudi, kako so nastajale vasi in se je izoblikoval fevdalni red, kako so Gorjanci iz podložnikov postali občani ter kako so ceste, železnica, elektrika, industrializacija in turizem kraj povezali z modernim svetom.
Posebno mesto imajo velike zgodovinske prelomnice. Dve svetovni vojni sta posegli skoraj v vsako družino. Po prvi so Gorje iz habsburške monarhije prešle v jugoslovansko državo, rapalska meja pa je potekala le nekaj kilometrov stran. Druga svetovna vojna je prinesla nemško okupacijo, germanizacijo, nasilje, prisilno mobilizacijo in močno partizansko gibanje. Po letu 1945 so elektrifikacija, vodovod, asfaltirane ceste, nova delovna mesta, avtomobili, televizija in stanovanjska gradnja temeljito spremenili vsakdanje življenje in podobo kraja.
Kronika ni le politična zgodovina. Govori o šoli, cerkvi, čitalnici, gasilcih, godbi, kulturnih in športnih društvih ter o vrhunskih športnikih. Spremlja razvoj turizma od Riklija in odkritja Vintgarja do današnjih vprašanj upravljanja, množičnega obiska in varovanja prostora. Predstavlja tudi spreminjanje arhitekture in vaških jeder ter dolgo pot od gospostva in fare do moderne lokalne samouprave, ki so jo Gorje po referendumu leta 2006 dobile s 1. januarjem 2007.
Več kot štirideset domačinov in poznavalcev kraja je pred kamero pripovedovalo o naravi, delu, vojni, šoli, društvih, športu, turizmu in spremembah, ki so jih doživeli. Posnetki, objavljeni na Facebooku in YouTubu, v projekt vnašajo osebne zgodbe in različne poglede na isti kraj in njegovo preteklost.
Gorjanska kronika tako ni le knjiga o preteklosti, temveč poskus povezati raziskovanje, zgodovinske vire, spomin ljudi in sodobne načine predstavljanja zgodovine. Njeno temeljno izhodišče je, da preteklost lahko razumemo in razlagamo različno, odgovorna zgodovina pa mora temeljiti na virih, dejstvih in znanju.
Sodelujoči
Idejna zasnova: dr. Božo Repe
Uredniki knjige: dr. Božo Repe, dr. Bojan Balkovec, dr. Božidar Flajšman, Tine Logar
Avtorji razstave: dr. Božo Repe, dr. Bojan Balkovec, dr. Božidar Flajšman, dr. Peter Mikša
Kartografija: dr. Matija Zorn, dr. Mauro Hrvatin, dr. Daniela Alexandra Teixeira da Costa Ribeiro, dr. Manca Volk Bahun
Dokumentarni videoposnetki: dr. Božidar Flajšman
Lektura: Aleksandra Repe
Tehnična ureditev in prelom: Matej Nemec
Izdajatelj in financer: Občina Gorje
Izvedba: Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij – Retrospektive
Leto: 2026
Povezave
Facebook: facebook.com/Gorjanskakronika
YouTube: youtube.com/playlist?list=PLRtNtrQJTHOxSG9O7YVMgTtveWWcVeSC7
Knjiga: prenesi PDF [88 MB]