Gašperič, Šolar, Zorn: Kartografski zakladi slovenskega ozemlja
Erik Logar![Gašperič, Šolar, Zorn: Kartografski zakladi slovenskega ozemlja [ PDF ]](https://retrospektive-journal.org/wp-content/uploads/2024/12/pdf-open.png)
Odpri PDF
![Gašperič, Šolar, Zorn: Kartografski zakladi slovenskega ozemlja [ PDF ]](https://retrospektive-journal.org/wp-content/uploads/2024/11/pdf_download.png)
Prenesi PDF
Retrospektive-IVx1-00_PagesPovzetek članka
Pričujoča znanstvena monografija v sedmih poglavjih osvetljuje karto-
grafske prikaze slovenskega ozemlja od antike do zaključka 19. stoletja. Vsa
besedila v monografiji so zapisana v slovenščini in angleščini. Monografija
je razdeljena na dva dela: v prvem delu je zgoščeno besedilo o razvoju
kartografije, ki sistematično po zgodovinskih obdobjih opisuje »duh časa
in prostora«, v katerem so nastali kartografski prikazi. Ti so po istem zapo-
redju zbrani v drugem, pretežno vizualno-grafičnem delu monografije.
V prvem delu monografije avtorji uvodoma kartografijo opredelijo in
zapišejo njen večstranski pomen, in sicer ne le za geografijo, temveč kot
dragocen del kulturne dediščine številnih drugih znanstvenih in umetno-
stnih ved. Ta del monografije vsebuje strnjen besedilni pregled zgodovine
evropske kartografije, ki je nadgrajen tudi z opisi kartografskih prikazov
slovenskega ozemlja. V preostalem delu monografije so zbrani posnetki
kartografskih prikazov. Opremljeni so s krajšimi komentarji o zgodo-
vinskem ozadju nastanka prikaza in avtorju, formatu, kraju nastanka in
objave zemljevida. Avtorji z njimi strukturirano pojasnijo njihovo vsebino in
opozorijo na značilnosti posameznih kartografskih prikazov (način prikaza
reliefa, hidrografske mreže, opremljenosti s kartografskimi znaki).
Monografijo odlikujejo visokokakovostni barvni posnetki kartografskih
prikazov, ki v kombinaciji z velikim formatom knjige (36,7 x 27,2 cm cen-
timetrov) olajšujejo pregledovanje monografije. Smiselna je tudi njena
razdelitev na besedilni in vizualno-grafični del, ki pa ju povezuje ista sis-
tematična razdelitev po zgodovinskih obdobjih. Avtorji se do kartografskih
prikazov kritično opredeljujejo, saj na podlagi predhodnih raziskav opozar-
jajo na kartografsko (ne)natančnost, osvetlijo uporabo zemljepisnih imen
(prve omembe, napake) in pokažejo na številne zanimivosti v spremljajočih
kartografskih ilustracijah in besedilih. Monografija je zaradi dvojezičnosti
jezikovno dostopna zelo širokemu krogu zainteresirane javnosti. S svojo
vsebinsko zasnovo in hvale vredno podobo vabi po novih tako slovenskih
kot mednarodnih raziskovalnih projektih, saj opozarja na pomen opazova-
nja razvoja in spreminjanja kartografskih prikazov v toku zgodovine.
Viri in literatura
- Monografija je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.
org/10.3986/9789610504276.
Kontakti avtorjev
Žiga Blaj, magister zgodovine
dr. Ana Cergol Paradiž, docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Gaša Egić, diplomirani zgodovinar in diplomirani rusist
Elena Franetič, mag. prof. zgod.
Erik Logar, mladi raziskovalec, doktorski študent geografije
ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika
asist. Daniel Siter, mladi raziskovalec
Alma Mater Europaea – Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis
dr. Petra Testen Koren, znanstvena sodelavka
ZRC SAZU, Inštitut za kulturno zgodovino
Abstract (Izvleček članka v angleščini)
The scientific monograph Cartographic Treasures of Slovenian Territory explores cartographic depictions of Slovenian lands from antiquity to the late 19th century. Presented in seven chapters, the monograph is bilingual (Slovenian and English) and divided into two main parts. The first part offers a concise textual overview of the development of cartography through historical periods, contextualizing the “spirit of the time and place” in which the maps were created. The second part predominantly features high-quality visual and graphic representations of the cartographic materials, complemented by brief commentaries on their historical background, authorship, production, and publication details.
The authors highlight the multidimensional significance of cartography, not only for geography but also as a valuable cultural heritage across various scientific and artistic disciplines. They critically address the cartographic accuracy of the presented works, the use and evolution of toponyms, and intriguing details in accompanying illustrations and texts. With its systematic organization, large format (36.7 x 27.2 cm), and bilingual content, the monograph is accessible to a wide audience and invites further Slovenian and international research initiatives. Its free availability online underscores its contribution to fostering the appreciation of cartographic heritage and its historical evolution.