Nekateri vidiki dela slovenskih služkinj v Kraljevini SHS/Jugoslaviji po prvi svetovni vojni
Ana Cergol Paradiž, Petra testen Koren
Odpri PDF
Prenesi PDF
Retrospektive-IVx1-01_CergolTesten_VidikiDelaSloSluzkinjPovzetek članka
POVZETEK
Po prvi svetovni vojni in novonastali razdelitvi s Slovenci naseljenega teritorija med Kraljevino SHS, Kraljevino Italijo, Avstrijo in Madžarsko so se tudi nekatere migracijske poti slovenskih služkinj spremenile. Trst, ki je pred prvo svetovno vojno pritegnil številne služkinje tudi iz predelov, ki so po vojni prešli pod Kraljevino SHS, je ostal odrezan z mejo. Kljub temu se število služkinj v Ljubljani ni občutno povečalo, tudi se ni bistveno spremenila demografska sestava tega poklicnega segmenta v primerjavi s predvojnim obdobjem. Tako med ljubljanskimi služkinjami pri popisu leta 1921 ni opaziti občutno povečanega priliva migrantk iz bivšega Avstrijskega Primorja. V Ljubljani je bilo v organizacijskem smislu za služkinje sicer dobro poskrbljeno. Delovalo je več društev in kasneje, v tridesetih letih je izhajala tudi njim namenjeno glasilo Gospodinjska pomočnica.
Po prvi svetovni vojni je bila pomembna novost tudi okrepljen migracijski tok slovenskih služkinj na vzhod in jug države, predvsem v Zagreb in Beograd, a tudi v Skopje, Split in drugam, kjer so se srečale z drugačnimi pravnimi in kulturnimi razmerami, kot so jih bile vajene v svojih rojstnih krajih. Tudi zato so bila v teh mestih zanje organizirala nekatera društva, vezana na Katoliško cerkev in njeno težnjo po nravstvenem nadzoru slovenskih služkinj. V Beogradu je npr. že leta 1920 začela delovati Zveza služkinj (Savez služkinja), ki je izdajala mesečnik Naše ognjišče (ok. 1931/32).
Viri in literatura
Arhivski viri
- Zagodovinski arhiv Ljubljana (ZAL)
- ZAL LJU/134 Tobačna tovarna Ljubljana, t. e. 1 (delavske knjižice).
- Archivio di Stato, Trieste (AST)
- AST, Commissariato civile per la città di Trieste e Territorio (1919–1922), Busta 1.
Časopisni viri
- »Slovenske izseljenke. Naše služkinje. – Slovenke v Nemčiji, Franciji in Belgiji. – Afrika, Amerika in Avstralija.« Mariborski večernik, 31. januar 1930, 2.
- »Kako so gospodinjske pomočnice organizirane drugod.« Gospodinjska pomočnica (GP), I/4 (1931), 41–43.
- »Sv. Cita, zavetnica in vzor krščanskih poslov.« Izseljenski vestnik Rafael. Glasilo Družbe sv. Rafaela v Ljubljani, V./5 (1935), 4; »Francija.« Koledar družbe sv. Mohorja. Celje, 1935, 60.
- »Slovenke v Albaniji.« GP, VIII/6 (1939), 43–45.
- Jugoslovanska ženska zveza (J. Ž. Savez).« GP, I/4 (1931), 44–45.
- »Občni zbor Jug. Ženske zveze v Celju.« GP, V/12 (1935), 94.
- »Ustanovni občni zbor.« GP, I/4 (1931), 37–41; »Občni zbor »Zveze gospodinjskih pomočnic«.« GP, II/3 (1932), 31–33; III/6 (1933), 58–59.
- »Občni zbor Zveze.« GP, V/5 (1935), 37–38.
- »Naše organizacije.« GP, IV/4 (1934), 47.
- »Ali je organizacija potrebna.« GP, I/2 (1931), 13–14.
- »Kako je z dopustom gospodinjskih pomočnic?« GP, I/5 (1931), 58;
- Petričeva, Franja. »Organizacija gospodinjskih pomočnic.« GP, I/6 (1931), 62–66.
- »Posredovalnice.« GP, II/4 (1932), 42–43.
- »Socijalno varstvo gospodinjskih pomočnic.« GP, III/12 (1933), 130–131.
- »Poselski red.« GP, IV/2 (1934), 13–14; »Pomen in moč skupnosti.« GP, IV/4 (1934), 37–42.
- »Starostno zavarovanje.« GP, IV/9 (1934), 101–103.
- Drobnič, Marta. »Minimalne plače tudi za služkinje.« GP, IV/10 (1934), 113–115.
- Petričeva, Franja. »Starostno zavarovanje služkinj.« GP, V/8 (1935), 54–55.
- »O starostnem zavarovanju. Bolniško zavarovanje.« GP, VI/2 (1936), 17–19.
- »Načrt zakona za hišne uslužbenke.« GP, VI/3 (1936), 22.
- »Kaj danes urejuje pravni položaj hišnih uslužbenk.« GP, VI/4 (1936), 32–33.
- »Gospodinja in gospodinjska pomočnica.« GP, V/6 (1935), 41–42.
- »Slovenci v Belgradu in še dalje na jugu. Deset tisoč Slovencev v Belgradu misli na svoj dom.« Slovenec, 1. januar 1939, 5.
- »Dekletom tam doma.« Naše Ognjišče, september 1931, 7.
- »Žensko zavetišče v Beogradu.« GP, VII/7 (1937), 49–50.
- »Slovenci v Belgradu in še dalje na jugu. Deset tisoč Slovencev v Belgradu misli na svoj dom.« Slovenec, Novoletna priloga Slovenca, 1. januar 1939, 5.
- »Problem slovenskih služkinj.« Izseljenski vestnik, III./4 (1933), 4.
- Izseljeniški vestnik, III./5 (1933), 5.
- »Srb za naša slovenska dekleta.« Izseljenski vestnik. Glasilo slovenskih izseljencev celega sveta, IV./2 (1934), 1.
- »Slovenska dekleta v Belgradu in Srbii«, Domoljub, 5. februar 1930, 1.
- »Slovenska dekleta v Belgradu in Srbii.« Domoljub, 5. februar 1930, 1.
- Celovec.« Koroški Slovenec, 4. maj 1927, 3.
- »Pismo iz Beograda.« Jutro, 1. december 1929, 12.
- »Slovenske izseljenke«, Mariborski večernik, 31. januar 1930, 2.
- »Problemi izseljevanja slovenskih deklet.« Odmev, 5. avgust 1933.
- »Iz naše diaspore. Naše ognjišče.« Slovenec, 1. januar 1936, 23.
- »Iz naše diaspore.« Slovenec, 1. januar 1936, 23.
- »Zakon »o služinčadi«.« GP, V/1 (1935), 1–2.
- »Za spopolnitev »Službenega reda«.« GP, VI/1 (1936), 1–3.
- »Slovenska dekleta za Anglijo.« GP, VIII/6 (1939), 45; št. 7, 54; Vdovič, Darinka. »Dekleta, ki odhajajo v tujino.« GP, VIII/8 (1939), 57–59.
- »Zavetišče za brezposelne.« GP, III/2 (1933), 6–9.
Literatura
- Bister, Feliks J. »Anton Korošec, državnozborski poslanec na Dunaju, 1992 …« Zgodovinski časopis, 49/3 (1995), 497–498.
- Bolče, Žvan. Slovenci v Beogradu. Socialno–kulturna slika. Beograd: samozaložba, 1932.
- Cergol Paradiž, Ana in Petra Testen Koren. »Slovenske priseljenke v Trstu – služkinje in vprašanje identitete ob cenzusu 1910.« Dve domovini (2021) (v recenzentskem postopku).
- Drobnič, Marta. »Minimalne plače tudi za služkinje.« GP, IV/10 (1934), 113–115.
- Gabršček, Andrej. »Srbija za slovenska dekleta na Goriškem.« V: Goriški Slovenci II. 1901–1923, 432. Ljubljana: v samozaložbi, 1934.
- Gašparič, Jure. SLS pod kraljevo diktaturo: diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929–1935. Ljubljana: Modrijan, 2007.
- Kacin Wohinz, Milica in Marta Verginella, Primorski upor fašizmu 1920–1941. Ljubljana: Društvo Slovenska matica, 2008.
- Kalc, Aleksej, Mirjam Milharčič Hladnik in Janja Žitnik Serafin. Doba velikih migracij na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC, 2020.
- Kolar, Bogdan. »Delo slovenskih duhovnikov med Slovenci v Zagrebu med obema vojnama.« V: Slovenci v Hrvaški: zbornik skupine avtorjev, avtorji Bogdan Kolar, Vera Kržišnik–Bukić, Marjeta Gostinčar Cerar in Jana Kranjec–Menaše, 115–131. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 1995.
- Koledar Družbe sv. Mohorja, Celje, 1930, 1935.
- Kržišnik–Bukić, Vera. »O narodnostnem in kulturnem samoorganiziranju Slovencev na Hrvaškem v 20. stoletju.« V: Slovenci v Hrvaški: zbornik skupine avtorjev, avtorji Bogdan Kolar, Vera Kržišnik–Bukić, Marjeta Gostinčar Cerar in Jana Kranjec–Menaše, 133–188. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 1995.
- Laslett, Peter. »Characteristics of the Western Family Considered over Time.« V: Family life and Illicit Love in Earlier Generation, ur. Peter Laslett, 12–49. Cambridge: Cambridge University Press, 1977.
- Lüfter, Ursula, Martha Verdofer in Adelina Wallnörfer. Wie die Schwalben fliegen sie aus: Südtirolerinnen als Dienstmädchen in italienischen Städten 1920–1960. Bozen: Edition Raetia, 2006.
- Mihurko Poniž, Katja. »Minka Krofta.« V: Pozabljena polovica, ur. Alenka Šelih et al., 225–228. Ljubljana: Založba Tuma, d. o. o., Sazu, 2007, 225.
- Milharčič Hladnik, Mirjam in Barbara Skubic, ur. From Slovenia to Egipt: Aleksandrinke‘s trans–Mediterranean domestic worker‘s migration and national imagination. Göttingen: V&R Unipress etc., 2015.
- Petričeva, Franja »Organizacija gospodinjskih pomočnic.« GP, I/6 (1931), 62–66.
- Petričeva, Franja. »Starostno zavarovanje služkinj.« GP, V/8 (1935), 54–55.
- Ratej, Mateja. »Slovenske hišne pomočnice v Beogradu pod okriljem Katoliške cerkve in (razpuščene) Slovenske ljudske stranke v tridesetih letih 20. stoletja.« Zgodovinski časopis, 68/3–4 (2014), 372–387.
- Selišnik, Irena. »Volilna pravica žensk kot demokratična novost: dejavniki, ki vplivajo na njeno uveljavitev na Slovenskem.« Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta UL, 2007.
- Selišnik, Irena in Ana Cergol Paradiž. »Spremembe v uradniškem poklicu in njegova feminizacija.« V: Slovenski prelom 1918, ur. Aleš Gabrič, 267–293. Ljubljana: Slovenska matica, 2019.
- Studen, Andrej. Stanovati v Ljubljani. Ljubljana, Institutum studiorum humanitatis, 1995.
- Vdovič, Darinka. »Dekleta, ki odhajajo v tujino.« GP, VIII/8 (1939), 57–59.
- Wall, Richard, Jean Robin in Peter Laslett, ur. Family Forms in Historic Europe. Cambridge: Cambridge University Press; 1983.
- – Hajnal, John. »Two Kinds of Preindustrial Household Formation«, 65–104;
- – Laslett, Peter. »Family and Household as work Group and Kin Group: Areas of Traditional Europe Compared«, 513–564.
- Žagar, Janja. »Služkinje v Ljubljani.« Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, 15 (1986), 19–49.
Ustni viri/Posredovani viri
- Pričevanje Bogdana Kravanja, e–sporočilo, 22. julij 2019; 19. avgust 2019.
Spletni viri
- Consiglio Nazionale Donne Italiane. https://www.cndi.it/ (dostop: april 2021).
- Popis ljubljanskega prebivalstva 1921. https://www.sistory.si/popis (dostop: april 2021).
Kontakti avtorjev
Žiga Blaj, magister zgodovine
dr. Ana Cergol Paradiž, docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Gaša Egić, diplomirani zgodovinar in diplomirani rusist
Elena Franetič, mag. prof. zgod.
Erik Logar, mladi raziskovalec, doktorski študent geografije
ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika
asist. Daniel Siter, mladi raziskovalec
Alma Mater Europaea – Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis
dr. Petra Testen Koren, znanstvena sodelavka
ZRC SAZU, Inštitut za kulturno zgodovino
Abstract (Izvleček članka v angleščini)
After the First World War and the newly divided territory inhabited by Slovenes between the Kingdom of Italy, Austria, Hungary and the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, some migration routes of Slovene maids also changed. Those who remained within the borders of the newly formed Kingdom of SHS, later Yugoslavia, still chose Ljubljana and some larger Slovenian cities for their work, they also went to Rijeka. The novelty was the increased migration flow to the east and south of the country, especially to Zagreb and Belgrade, but also to Skopje, Split and elsewhere.