Retrospektive, letnik IV, številka 2-3

Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ (1860–1909)

Špela Došler
Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ (1860–1909) [ PDF ] Odpri PDF Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ (1860–1909) [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_IVx23-Vsebina-Splet

Povzetek članka

Rogaška Slatina je danes eden najbolj znanih turističnih krajev v Sloveniji in je največje zdraviliško središče pri nas. Glas o vodi, ki naj bi imela zdravilne učinke, pa se iz teh krajev širi že skoraj tisočletje. Eden izmed slatinskih vrelcev je kot mejnik opisan že leta 1141, prvo analizo rogaške kisle vode pa je leta 1572 izdelal takrat znani alkimist Leonhardt Thurneysser. Dvanajst let kasneje je o vrelcih pisal mestni zdravnik v Wormbsu Jacob Theodor Tabernaemontanus, dr. Paul de Sorbait, habsburški dvorni zdravnik in profesor, pa je prvi začel zdraviti svoje bolnike na Dunaju. K prepoznavnosti kraja in tamkajšnjih zdravilnih vrelcih naj bi v 17. stoletju ključno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih izkoriščajo od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbirališče avstroogrske elite in je ta sloves ohranila kot elitna točka v Kraljevini SHS oz. Kraljevini Jugoslaviji med obema vojnama. Cerkveno upravno spada pod okrilje župnije Rogaška Slatina, pred tem imenovane Sv. Križ pri Slatini (Heilegen Kreuz bei Sauerbrunn) oziroma Sv. Križ pri Rogaški Slatini (Heiligenkreuz bei Rohitsch-Sauerbrunn). V prispevku so bile analizirane krstne matične knjige župnije Sv. Križ od leta 1860 do leta 1909 in v njih pojavljanje dela župnije, ki je sodil pod zdraviliški del, ki se v matičnih knjigah označuje kot Sauerbrunn, tudi Slatina. Zdraviliški del je le del področja, ki ga je pokrivala župnija. V sklopu prispevka nas je zanimala pogostost krstnih vpisov za Sauerbrun/Slatina v okviru celotne župnije in tudi okvirna informacija o starših v smeri izvora (domačini/tujci).

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije

  • SI AS 177 Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869. SI AS 177/C/F/C472 Tržišče, k.o.

Nadškofijski arhiv Maribor

  • Krstne matične knjige za Rogaško Slatino (župnija Sv. Križ): 1858-1871, 1872-1886, 1887-1909

LITERATURA

  • Kene, Martin. Zdravilišče Rogaška Slatina: iztrgati pozabi. Rogaška Slatina : Rogaška vas, 2010, 8.
  • Cvelfar, Bojan et al. »Patronat in razvoj cerkvene organizacije«. V: 700 letnica nadžupnije Sv. Križ. Rogaška Slatina : Nadžupnijski urad Sv. Križ, 2004, 10.
  • Granda, Stane. »Prispevek plemstva k razvoju turizma na Slovenskem«. V: Razvoj turizma v Sloveniji: zbornik referatov / 28. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Bled, 26. – 28. 9. 1996 (ur. Rozman, Fran in Lazarević Žarko). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996, 44-45.
  • Horvat, Uroš. Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini. Ljubljana: Založba ZRC, 2000, 38.
  • Kovačič, Franc. Nadžupnija Sv. Križa pri Rogaški Slatini: zgodovinski podatki. Ljubljana, 1914, 13.
  • Kresal, France. »Zdraviliški turizem«. V: Razvoj turizma v Sloveniji : zbornik referatov / 28. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Bled, 26. – 28. 9. 1996 (ur. Rozman, Fran in Lazarević Žarko). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996, 126-127.
  • Lipovšek, Igor in Stanko Pelc. »Rogaška Slatina«. V: Krajevni leksikon Slovenije (ur. Orožen Adamič, Milan, Perko, Drago in Drago Kladnik). Ljubljana, DZS, 1995, 330.
  • Mlacović, Dušan. Prava rogaška : rogaške mineralne vode skozi čas. Rogaška Slatina: Rogaški vrelci,1995, 8.
  • Orožen Adamič, Milan, Perko, Drago in Drago Kladnik (ur.). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, 1995. Str. 517.
  • Režek, Adolf. Rogaška Slatina: na starih slikah, fotografijah, zemljevidih, spomenikih in kozarcih. Rogaška Slatina: Zdraviliški svet, 1964, 49.
  • Stopar, Ivan. Rogaška Slatina. Maribor, 1973, 3.
  • Vardjan, Franc. Rogaška Slatina: sprehod skozi čas (njene zgradbe in parki). Rogaška Slatina, 2004, 9.

Spletni viri

Kontakti avtorjev

Špela Došler

Nika Kocjan, magistrica zgodovine

Petra Kim Krasnić, mag. prof. zgodovine in ruščine, doktorska študentka
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Oskar Opassi, magister zgodovine
Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Ivan Smiljanić, magister zgodovine, mladi raziskovalec
Inštitut za novejšo zgodovino

Žiga Smolič, mladi raziskovalec
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

Rogaška Slatina is today known mainly as a health resort, thanks to the mineral springs with healing properties that give it its name. Their composition was first mentioned in an analysis dating from the late 16th century, and in the 17th century, the Croatian Ban Peter Zrinjski is said to have made a key contribution to their popularity, attributing his miraculous cure to them. They have been exploited more extensively since the beginning of the 19th century, when the thermal springs became the property of the Styrian Land Estates. By the middle of the 19th century, Rogaška Slatina had become a monden gathering place for the Austro-Hungarian elite. Church administration falls under the parish of Rogaška Slatina, formerly called Sv. Križ pri Slatini. The paper analyses the baptismal registers of the parish of Sv. Križ from 1860 to 1909 and the appearance in them of the part of the parish that belonged to the health resort, which is referred to in the registers as Sauerbrunn, also Slatina.

Go to Top