Retrospektive, letnik IV, številka 2-3

Povzetek članka

Pri raziskovanju sem obravnavala kar 1.258 naznanil smrti in 25 naznanil rojstev, ki so se zgodila v internaciji. V primeru naznanil smrti je šlo v veliki večini za osebe, ki so svoje življenje izgubile v enem od šestih italijanskih koncentracijskih taborišč, ki so bila v glavnem namenjena slovenskemu prebivalstvu. Namen raziskave tega gradiva je bilo pridobiti podatke o razmerju med spoloma, starosti, rojstnih župnijah ter ostale informacije o internirancih. Tako sem ugotovila, da je v razmerju med spoloma prevladoval moški spol, vodilno taborišče glede na število umrlih pa je bilo na Rabu. Internacijam se ni izognil noben del Ljubljanske pokrajine in zajete so bile prav vse starostne skupine, saj je bila najstarejša oseba v tem gradivu stara 88 let, najmlajša pa je bila stara le 2 dni. Žrtve so bile v internacijo odpeljane brez predhodnega opozorila in večinoma v poletnih mesecih, tako so jih po pol leta življenja v taboriščih hladni in deževni jesenski meseci le še dodatno oslabili in pripeljali do obdobja največje smrtnosti, ki je trajalo od decembra 1942 do januarja 1943. Ljudje so umirali zaradi različnih oblik telesne izčrpanosti ali bolezni, ki so bile predvsem posledica življenjskih pogojev v koncentracijskih taboriščih. Zabeležene osebe, ki so padle na slovenskih tleh, pa so bile v veliki večini žrtve fašističnega nasilja, ki so življenja izgubila med množičnimi racijami in velikim nasiljem v letu 1942. Obravnavana kartoteka brez dvoma vsebuje pomembne informacije, ki dodatno osvetlijo tematiko internacij slovenskega prebivalstva v italijanskih koncentracijskih taboriščih.