Retrospektive, letnik III, številka 2–3

Povzetek članka

Politični dogodki v Sloveniji so v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja doživeli velik pospešek. Od maja 1988 se je na različne načine začela organizirati opozicija, sprva še kot nekakšne enote znotraj starega sistema. Od jeseni 1988 pa se začnejo priprave za ustanavljanje strank ter velika večina večjih in še danes pomembnih političnih strank oz. njihovih naslednikov je nastala v prvi polovici leta 1989. Prenovljeni komunisti na oblasti in nastajajoče zveze/stranke so v nekaterih akcijah nastopili skupaj, npr. organiziranje shoda v Cankarjevem domu v zvezi s stavko rudarjev na Kosovu. Na nekaterih drugih točkah pa nista uspeli najti skupnega jezika in nastale so politične izjave vsakega tabora posebej. Jeseni 1989 se je organizirala okrogla miza, ki naj bi dorekla pot do volitev, vendar je zadeva kmalu propadla.

Formalna zakonodaja, potrebna za prehod v večstrankarski sistem, je bila sprejeta zadnje dni decembra 1989. Sprejeta sta bila zakona, ki sta uredila politično organiziranje in način organiziranja večstrankarskih volitev. Zakonodajni organ je ostala socialistična trodomna skupščina s po 80 delegati/poslanci, uvedene pa so bile neposredne volitve v družbenopolitični zbor in posredne v ostala zbora. Na neposrednih volitvah so volivci izbirali tudi predsednika predsedstva in člane slovenskega predsedstva. Opozicija se je konec leta 1989 organizirala v koalicijo z imenom Demos. Na volitvah vseh treh zborov je Demos zmagal kot koalicija, posamični rezultati v zborih pa so bili različni in ponekod Demos ni bil zmagovalec oz. ni bila najmočnejša katera od strank, ki je bila sicer članica Demosa. Sredi maja 1990 je bila sestavljena nova vlada, ki jo je vodil vodja Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. Slednji je postal predsednik vlade, ker je imela njegova stranka znotraj Demosa največ poslancev. Volivci so izmed štirih kandidatov za predsednika predsedstva izvolili Milana Kučana, ki je v drugem krogu volitev, v prvem namreč noben kandidat ni dobil več kot 50 % glasov, premagal vodjo Demosa Jožeta Pučnika. Za člane predsedstva se je potegovalo 12 kandidatov. Izvoljeni so bili Ivan Oman in Dušan Plut iz Demosa ter dva kulturnika, Matjaž Kmecl in Ciril Zlobec, ki sta sicer bila aktivna v socializmu, a vendar prepoznana kot svobodoumna posameznika.