Retrospektive, letnik III, številka 2–3

Ostanki nemško-italijanske okupacijske meje na Polhograjskem

Maruša Nartnik, Peter Mikša
Ostanki nemško-italijanske okupacijske meje na Polhograjskem [ PDF ] Odpri PDF Ostanki nemško-italijanske okupacijske meje na Polhograjskem [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive-III_23-01_NartnikMiksa_OstankiNemItaMeje

Povzetek članka

Okupacijske meje na Slovenskem predstavljajo pomemben del zgodovine, ki je na prebivalstvu pustil močan pečat, a kljub temu vemo malo o tem obdobju zgodovine, saj se po koncu vojne o omenjeni meji ni govorilo. Meja je na nečloveški način posegla v vsakdanje življenje ljudi. Ob pregledu literature in arhivskih virov ter podrobni seznanitvi z obdobjem v času okupacije Jugoslavije je opaziti še mnogo prostora za raziskovanje. V zadnjem obdobju se je zanimanje za raziskovanje okupacijskih mej povečalo, nastalo je mnogo prispevkov od monografij, člankov, zbirke ustnih pripovedi do bogatega fotografskega arhiva. Pri raziskovanju omenjenega zgodovinskega obdobja so bile in so še pomembne ustne pripovedi ljudi, ki lahko podelijo osebne izkušnje in spomine na omenjeno mejo.

Polhov Gradec z okolico je za Nemce predstavljal pomembno strateško točko. Pri določanju meja so Nemci izkoristili strateško lego kraja in tod začrtali mejo med nemško in italijansko okupacijsko cono. Na omenjenem odseku so znotraj nemške okupacijske cone obdržali najvišje hribe, preko katerih so speljali mejo in postavili stražne stolpe, ki so jim omogočili popoln nadzor nad mejo in italijansko okupacijsko cono.

Viri in literatura

Arhivski viri

  • SI ZAL ŠKL (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka), 268, Zbirka NOB, 2. inventar nemškega okupacijskega gradiva, c. plakati in letaki.
  • SI ZAL ŠKL Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka), 268, Zbirka NOB, 3. inventar propagandnega gradiva, II. dokumenti nasilja in strahot okupatorja in njegovih pomagačev.
  • Mrliška knjiga, župnija Polhov Gradec. Leto 1941-1950.
  • SI AS 1755; Poveljstvo 11. armadnega zbora; fasc. 656a; VI/M 41 – 17; Nemško – italijanska razmejitvena črta.

Ustni viri

  • Košir, Milan. Intervju je oktobra 2017 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem opravila Maruša Nartnik, ki hrani posnetek intervjuja.
  • Cankar, Janez. Intervju je oktobra 2017 na Planini nad Horjulom opravila Maruša Nartnik, ki hrani posnetek intervjuja.
  • Košir, Matevž. Intervju je oktobra 2017 v Suhem dolu opravila Maruša Nartnik, ki hrani posnetek intervjuja.

Časopisni viri

  • »Boji v Jugoslaviji so bili v petek opoldne končani.« Slovenec, 19. april 1941, št. 90a.
  • »Grossdeutschlands Wermachts marchiert.« Marburger Zeitung, 10. april 1941, št. 82.
  • »Nemško–italijanska meja določena.« Karawankenbotte. 12. julij 1941.

Literatura

  • Bojan Balkovec in Božidar Flajšman. »Okupacijske meje na Dolenjskem 1941–1945.« V: Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945, ur. Božo Repe, (ur. Božo Repe), 53–71. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020.
  • Bokal, Milka. »Tako je bilo.« (zgibanka)
  • Bradeško, Ludovika. »Domača zgodovina.« Zasebna zbirka Milana Koširja.
  • Cankar, Franc. »Dota v nahrbtniku: Pripoved strica Toneta.« 20. april 2009. Zasebna zbirka Milana Koširja.
  • Cankar, Franc. »Švercanje po zraku: Pripoved strica Lojza.« Marec 2011. Zasebne zbirka Milana Koširja.
  • Cankar, Jakob. »Zgodovina Planine.« zasebna zbirka Janeza Cankarja.
  • Čepič, Zdenko in Damijan Avguštin, Nevenka Troha. Slovenija v vojni 1941–1945. Ljubljana: Modrijan, 2017.
  • Dolinar M. France [et al.]. Slovenski zgodovinski atlas, ur. Drago Bajt in Marko Vidic. Ljubljana: Nova revija, 2011.
  • Ferenc, Tone. Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 1. Razkosanje in aneksionizem. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2006.
  • Ferenc, Tone. Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945. Maribor: Obzorja, 1968.
  • Košir, Milan. »Okupacijska meja po naši občini, v letih 1942 do maja 1945.« Zasebna zbirka Milana Koširja.
  • Košir, Milan. »Meja, zgodovina, spomini, opomini!« Črni Vrh: 5. julij 2016.
  • Markovič, Zvezdan. »Lessons learned from the April War in 1941, with emphasis on the Slovenian territory.« Studia Historica Slovenica: časopis za humanistične in družboslovne študije. 9/1 (2009), 95–110.
  • Mikša, Peter in Matija Zorn. »Obsotelje – jugovzhodna meja nemškega rajha (1941–1945).« V: Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941–1945). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020.
  • Nartnik, Maruša, Lea Knez, Peter Mikša. Življenje Polhograjcev ob meji med nemško in italijansko okupacijo (1941–1945). Domači kraji. Dobrova: Občina Dobrova – Polhov Gradec, 2019.
  • Nartnik, Maruša. »Polhograjski Dolomiti med italijansko in nemško oblastjo.« Magistrsko delo. Ljubljana, 2020.
  • Repe, Božo. »Diplomatsko razkosanje Slovenije med drugo svetovno vojno in določanje meja na terenu.« Zgodovinski časopis, 73/1–2 (2019), 158–192.
  • Repe, Božo in Kornelija Ajlec. »Okupacijske meje 1941–1945 skozi diplomatske arhive, življenje ljudi in ostanke na terenu.« V: Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945, ur. Božo Repe, 7–32. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020.
  • Repe, Božo. S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2015.
  • Slana, Nina. »Spomin na kruto razmejitev.« Občina Dobrova–Polhov Gradec. September 2015. (zgibanka)

Spletni viri

Kontakti avtorjev

izr. prof. dr. Bojan Balkovec
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

asist. dr. Božidar Flajšman, profesor likovne umetnosti
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Žan Grm, diplomirani nemcist in diplomirani zgodovinar

docent dr. Peter Mikša
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Maruša Nartnik, magistrica profesorica zgodovine

red. prof. dr. Božo Repe
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

asist. Daniel Siter, mladi raziskovalec
Alma Mater Europaea – Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis

Ivan Smiljanić, magister zgodovine, mladi raziskovalec
Inštitut za novejšo zgodovino

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

After the capitulation of Yugoslavia in 1941, Slovenian territory was split by 4 countries – Germany, Italy, Hungary and the NDH. The new national borders cut Slovenian land, separating its people for many years. A part of it, in between the German and the Italian occupier, also ran across the Polhov Gradec Dolomites towards the Ljubljana Basin – from Suhi dol to Šentvid pri Ljubljani. The border was marked with boundary stones and was secured by barbed wire, guard towers and mine fields, remains still visible on the terrain even now. In the life of ordinary people, the border came with a lot of troubles, because there were not many border crossings and they were heavily guarded. People tried to survive in different ways, so they also engaged in smuggling, which led to many casualties among civilians.

Go to Top