Retrospektive, letnik III, številka 2–3

Povzetek članka

V aprilu 2020 je Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v okviru zbirke Oddelka za zgodovino Historia 33 izdala znanstveno monografijo z naslovom Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941–1945). Monografsko delo je nastalo v sodelovanju zgodovinarja Petra Mikše in geografa Matije Zorna, ki sta se s tematiko intenzivno ukvarjala od pričetka izvajanja projekta ARRS maja 2017. Osnovo njune monografije tvori razstava Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha, 1941–1945, katero sta avtorja nadgradila in razširila z novimi, doslej še neobjavljenimi viri. Monografska publikacija tako predstavlja najnovejše znanstveno-raziskovalne izsledke o nemško-hrvaški državni meji ob reki Sotli (v njunem fokusu je predvsem mejni odsek v zalednem območju Rogaške Slatine in Obsotelja), ki je v času druge svetovne vojne predstavljala najjužnejše mejne obronke Hitlerjeve Nemčije.

Odlika monografije – nikakor ne edina – je uporaba bogatega nabora različnih virov, ki jih avtorja smiselno povezujeta in dopolnjujeta v celoto. Njuno delo temelji na primarnem arhivskem gradivu Arhiva Republike Slovenije (ARS, Ljubljana), Hrvaškega državnega arhiva (HDA, Zagreb), Političnega arhiva nemškega zunanjega ministrstva (PA AA, Berlin), redkem slikovnem gradivu, šolskih kronikah, matičnih knjigah, obsežni dokumentaciji iz zasebnih zbirk, vojnem časopisju, tehnologiji LIDAR (daljinskem zaznavanju površja) in ustnih virih – spominskih pričevanjih še živečih prič. Pri podajanju osebnih spominov je s pričevanji sodelovalo kar 15 pričevalcev, ki so mejo in njene posledice izkusili na lastni koži. Z nekaterimi sta se avtorja odpravila tudi na prizorišče proučevanega območja, kjer so nato opravili intervjuje.

Osnovno ogrodje njunega pisanja temelji na tehtno izbrani literaturi, ki predstavlja nepogrešljivo izhodišče za vsakogar, ki raziskuje čas druge svetovne vojne na Slovenskem. Posebnost publikacije je tudi povezovanje preteklosti s sedanjostjo – avtorja na podlagi terenskih fotografij današnjega stanja prikazujeta, kako so določeni elementi, kot je denimo ožičenje nekdanje nemško-hrvaške meje (danes hrvaško-slovenske meje), ostali skoraj nespremenjeni. Interdisciplinarno raziskovanje in sodelovanje zgodovinskih ter geografskih ved se kažeta tudi pri uporabi kartografskega gradiva Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki omogoča natančne prikaze poteka okupacijskih meja, občinskih meja ter teritorialnega obsega zasedenih območij.

Monografija, ki obsega več kot 100 strani, je razdeljena na 22 poglavij, od katerih se 16 neposredno osredotoča na življenje prebivalcev na obeh straneh meje ob Sotli. Začetna poglavja analizirajo nemško invazijo na Kraljevino Jugoslavijo, kapitulacijo jugoslovanske vojske po 11 dneh bojev in posledično razdelitev ter okupacijo slovenskega ozemlja. V nadaljevanju avtorja opisujeta vzpostavitev okupacijskih meja, lokalne uprave in represivnih organov. Poglobljeno analizirata tudi nemško-hrvaško razmejitveno pogodbo ter vzpostavitev meje ob upoštevanju gospodarskih dejavnikov. Osrednje poglavje je namenjeno vsakdanjemu življenju prebivalcev, odpiranju mejnih prehodov ter čezmejnemu prometu med ustaško NDH in Spodnjo Štajersko.

Avtorja vključujeta tudi osebne zgodbe prebivalcev, ki so se spopadali z izzivi vojne – tihotapljenjem, izkoriščanjem in pomanjkanjem osnovnih dobrin. V poglavjih Življenje ob meji, Smrtne žrtve na meji in Nemško (za)varovanje južne meje izpostavita posledice okupacije in grozljive zgodbe vojnih taborišč.

Monografija je izjemen znanstveni dosežek, ki ne prispeva zgolj k zgodovini Rogaške Slatine in Obsotelja, temveč odpira široko polje novih tem za raziskave sodobnega slovenskega zgodovinopisja.