Ženski šport in telesna kultura med letoma 1945 in 1965
Jure K. Čokl, Peter Mikša
Odpri PDF
Prenesi PDF
Retrospektive_Vx1-Web-02_CoklMiksa_ZenskiSportPovzetek članka
Ženski šport se je po 2. svetovni vojni začel hitreje premikati proti enakopravnosti z moškim športom, čeprav je ni nikoli zares dosegel. Podoba ženske kot nežne, krhke in povsem podrejene moškemu je počasi izginjala, zamenjala jo je podoba zdrave, športne ženske, ki se udeležuje športnih aktivnosti in tudi tekmovanj, čeprav znotraj omejitev, ki spolu pritičejo. Število disciplin, v katerih so ženske na velikih mednarodnih tekmovanjih nastopale, se je najbolj povečalo v šestdesetih letih minulega stoletja. Na naših tleh so ženske vsaj na papirju imele enake možnosti, ko je šlo za športne aktivnosti znotraj okvirov predvsem atletskih, gimnastičnih in smučarskih športov. Če pa obdobje analiziramo z vidika mednarodnih tekmovanj, je lepo razvidno, da so bile ženske na njih zastopane v zelo nizkem številu v primerjavi z moškimi. Če primerjamo razmerje moških in žensk na olimpijskih igrah z razmerjem med številom moških in ženskih tekmovalcev znotraj jugoslovanske reprezentance, govorijo številke še nekoliko bolj v prid moškim. V splošnem je takratna oblast bila naklonjena ženskam glede športnih aktivnosti, vendar jim zanje ni ponujala enakih možnosti kot moškim. Žensko so videli predvsem kot telesno aktivno, ne pa kot vrhunsko športnico. Ženske tega obdobja so bile veliko bolj kot moški vezane na vzgojo otrok, dom in gospodinjstvo. Kljub temu so nekatere jugoslovanske športnice s področja Slovenije dosegale odmevne mednarodne rezultate in s tem tlakovale pot generacijam, ki so prišle za njimi.
Viri in literatura
Literatura
- Aškerc, Anton. Zbrano delo. Sedma knjiga. Ljubljana: DZS, 1993.
- Čokl, Jure, Mikša, Peter. »”Smer že ne more biti preveč težka, če jo je preplezala baba”: slovenski (ženski) alpinizem v času fizkulturnega kolektivizma (1945–1955).« Retrospektive: znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja, 2/2-3 (2020), 10-46.
- Djogič, Edita. »Razvoj slovenske atletike od leta 1945 do 1950«. Diplomsko delo, Fakulteta za šport UL, 2007.
- Doupona, Mojca in Krešimir Petrovič. Šport in družba: sociološki vidiki. Ljubljana: Fakulteta za šport UL, Inštitut za šport, 2000.
- Doupona Topič, Mojca. Ženske in šport. Ljubljana: Fakulteta za šport UL, 2004.
- Mikša, Peter. »Šport na Slovenskem. Oris organizacije in športne politike na Slovenskem v 19. in 20. stoletju.« V: Zbornik Statusna vprašanja slovenskega športa, ur. Dušan Macura, Mojca Doupona Topič, Blanka Mekina, 146–148. Ljubljana: Fakulteta za šport, 2010.
- Mikša, Peter in Maja Vehar. »Telovadba, šport in ženske na Slovenskem: čas do 1. svetovne vojne.« Retrospektive: znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja, 1/1 (2018), 10-38.
- Mikša, Peter, Urban Golob. Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, Slovenski planinski muzej, 2013.
- Pavlin, Tomaž. »Zanimanje za šport je prodrlo med Slovenci že v široke sloje« – Telesnokulturno in športno organiziranje na Slovenskem pred prvo svetovno vojno in po njej. Ljubljana: Fakulteta za šport UL, 2005.
- Pavlin, Tomaž. »Oris razvoja sokolske in partizanske organizacije ter rekreacije na Slovenskem.« V: Osnove športne rekreacije, ur. M. Jakovljević, 1–17. Ljubljana: Športna unija Slovenije, 2013.
- Pavlin, Tomaž. »Oris razvoja celjske telesne kulture in športa po drugi svetovni vojni.« V: Iz zgodovine Celja 1945–1991, ur. Marija Počivavšek, 242. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2006.
- Pavlin, Tomaž. »Ustanavljanje viteške organizacije Sokol Kraljevine Jugoslavije.« Prispevki za novejšo zgodovino, 42/1, 2002.
- Pernišek, France. Zgodovina slovenskega Orla. Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1989.
- Polley, Martin. Moving the Goalposts: A History of Sport and Society Since 1945. London: Routledge, 1998.
- Stepišnik, Drago. Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1968.
- Šaver, Boštjan. »Družbena invencija in ideološka konstrukcija modernega športa.« V: Kalejdoskop športa: uvod v športne študije, ur. Mitja Velikonja. Maribor: Aristej, 2009.
- Šiljak, Violeta. Istorija sporta. Beograd: Fakultet za menedžment u sportu Univerziteta »Braća Karić«, 2007.
Časopisni viri
- Avčin, France. »Čopova smer v Triglavski steni.« Planinski vestnik, 48/9-10 (1948).
- Černič, Staza. »Svojevrstna alpinistika«. Planinski vestnik, 47/6-7-8 (1947).
- »Finnish Athletes Win Three Events – Fast Time in 10,000 Metres.« Glasgow Herald, 23. avgust 1946.
- Pretnar, Jože. »Uvodna beseda«. Planinski zbornik, 1945, 5.
Elektronski viri
- »1924 Women’s Olympiad« – https://en.wikipedia.org/wiki/1924_Women%27s_Olympiad (dostop: marec 2019).
- Divac, Vito. »Umrla Draga Stamejčič« – https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/umrla-draga-stamejcic.html (dostop: marec 2019).
- Frantz, Chris. »From Mt. Olympus to Cooperstown« – https://www.infoplease.com/spot/timeline-women-sports (dostop: marec 2019).
- Kidd, Bruce. »Women’s Olympic History, CAAWS Action Bulletin« – https://web.archive.org/web/20131202222439/http://www.caaws-womenatthegames.ca/olympics/2004/history/womens_games.cfm (dostop: marec 2019).
- »Legendarni Marko Račič, Marijana Lubej in Olga Šikovec Luncer obiskali AZS« – http://slovenska-atletika.si/legendarni-marko-racic-marijana-lubej-in-olga-sikovec-luncer-obiskali-azs/ (dostop: marec 2019).
- Morris, Bonnie. »Women’s Sports History – A Heritage of Mixed Messages« – https://www.womenshistory.org/articles/womens-sports-history (dostop: marec 2019).
- Ramirez, Kim. »A History Of Women’s Sports Media Coverage Progress & How Much Further It Needs To Go« – https://girltalkhq.com/a-history-of-womens-sports-media-coverage-progress-how-much-further-it-needs-to-go/ (dostop: marec 2019).
- Sports Reference – https://www.sports-reference.com (dostop: marec 2019).
- Šafarič, Aleš. »Prva nogometna tekma na Slovenskem« – https://zgodovinanadlani.si/prva-zenska-nogometna-tekma-na-slovenskem/ (dostop: november 2021).
- Uradna spletna stran Olimpijskega komiteja – https://www.olympic.org/women-in-sport/background/key-dates (dostop: februar 2019).
- Uradna spletna stran maratona Tour de Paris Marathon – https://www.arrs.run/HP_ParisTourMa.htm (dostop: marec 2019).
- Uradna spletna stran Monaškega olimpijskega komiteja – http://www.comite-olympique.mc/index.php/en/history/the-womens-olympic-games (dostop: marec 2019).
- Uradna spletna stran dirke 24 ur Le Mansa – http://www.experiencelemans.com/contents/en-us/d201_1932_Le_Mans_24_Hours_Competitors_and_Results.html (dostop: marec 2019).
- Vidmar, Igor. »Po poteh Štukljeve dediščine: Fizkultura in Dana Marinček« – https://www.dolenjskilist.si/2018/04/12/194083/novice/novice_splosno/Po_poteh_Stukljeve_dediscine_Fizkultura_in_Dana_Marincek/ (dostop: marec 2019).
- Viškovič, Rok. »Skoraj 90 let uspehov in zanimivih zgodb« – https://siol.net/sportal/atletika/skoraj-90-let-uspehov-in-zanimivih-zgodb-244732 (dostop: marec 2019).
Kontakti avtorjev
Bojan Balkovec, dr., izredni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Žiga Blaj, magister zgodovine
Zasavski muzej Trbovlje
Jure K. Čokl, dr.
Prvi program Radia Slovenija, RTV Slovenija
Eva Demšar, mag. prof. zgodovine, mag. prof. nemščine
Aleksander Duh, profesor sociologije in zgodovine, doktorski študent
Osnovna šola Dušana Flisa
Božidar Flajšman, dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Peter Mikša, dr., docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Ivan Smiljanić, magister zgodovine, mladi raziskovalec
Inštitut za novejšo zgodovino
Abstract (Izvleček članka v angleščini)
In the period between 1945 and 1965, women’s sport experienced some changes that contributed to greater gender equality in the field of sport. However, the percentage of women in the biggest competitions only increased slowly, and the media image of women’s sport was poor. In Yugoslavia, which immediately followed the trends of the Soviet Union, the situation was similar. Major changes occurred only in the 1960s when the number of disciplines in which women were allowed to perform significantly increased. Yugoslav sportswomen began to take part in the biggest competitions during this period, but top achievements were not yet recorded. Nevertheless, they achieved good results at national championships in strong competition.