Retrospektive, letnik V, številka 1

Rupnikova linija, utrdbena linija Kraljevine Jugoslavije na Koroškem

Aleksander Duh
Rupnikova linija, utrdbena linija Kraljevine Jugoslavije na Koroškem [ PDF ] Odpri PDF Rupnikova linija, utrdbena linija Kraljevine Jugoslavije na Koroškem [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_Vx1-Web-06_Duh_RupnikovaLinija_compressed-compressed

Povzetek članka

Po prvi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske so na slovenskem etničnem ozemlju nastale nove državne meje, vključno z mejo med novonastalima Avstrijo in Kraljevino SHS (kasneje Kraljevino Jugoslavijo). Zaradi stalnih napetosti s sosednjimi državami je Kraljevina Jugoslavija v tridesetih letih 20. stoletja začela graditi obrambne oziroma utrdben linije ob svojih mejah. Te linije niso bile posebnost, saj so bile skladne s takratno evropsko doktrino obrambe državnih meja. Kraljevini Jugoslaviji je največjo grožnjo predstavljala zahodna soseda, Kraljevina Italija, zato so utrdbeno linijo najprej gradili ob rapalski meji. Vodja gradbenih del je bil general Leon Rupnik.

Ko je bila Avstrija leta 1938 priključena Nemčiji, je problematična postala tudi severna meja Kraljevine Jugoslavije. Jugoslavija je zato zavarovala nekatere mejne prehode, vključno s tistim pri Dravogradu. Utrdbena linija je na Koroškem potekala od Črne na Koroškem do Dravograda ter se nadaljevala proti vzhodu vse do Ptuja.

Ob začetku druge svetovne vojne aprila 1941 je utrdbena linija na Koroškem delno delovala in ponekod vsaj za kratek čas uspela zadržati nemško napredovanje. Posebej omembe vredni so boji pri Dravogradu in v Mežici. Prispevek predstavi izgradnjo in umeščanje utrdbene linije v pokrajino ter njene današnje ostanke.

Viri in literatura

Viri in literatura

  • Bauer, Josef Martin. Unterm Edelweiss in Jugoslawien. München: Zentralverlag der NSDAP, 1941.
  • Bleicken, Jochen. Svetovna zgodovina od začetkov do danes. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1976.
  • Čuček, Janez, et al. Stoletje svetovnih vojn. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1981.
  • Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994.
  • Grašič, Miroslava. Na desni ga, na levi ni – pred nami sveti cilj leži. Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2008.
  • Habrnal, Miloš. Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe 1926–1941. Ljubljana: Fortprint, 2005.
  • Jankovič Potočnik, Aleksander. Rupnikova linija in Alpski zid, utrjevanje Rapalske meje med letoma 1932 in 1941. Vrhnika: Galerija 2, 2004.
  • Jankovič Potočnik, Aleksander. Rupnikova linija, odkrivanje utrdb ob Rapalski meji. Vrhnika: Ad Pirum, 2008.
  • Kotnik, Borut. Logistična zagotovitev izgradnje Rupnikove linije. Diplomsko delo. Maribor: Višja prometna šola, 2012.
  • Mihev, Davo. Rupnikova linija na Koroškem. Raziskovalna naloga. Mladi raziskovalci Koroške, 2010.
  • Mikeln, Miloš. Pekel 1941. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1981.
  • Mikša, Peter, Zorn, Matija. Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine. V: Ajlec, Kornelija (ur.), Balkovec, Bojan (ur.), Repe, Božo (ur.). Nečakov zbornik: procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja. 1. izd. Ljubljana, 2018.
  • Nečak, Dušan in Božo Repe. Prelom: 1914–1918; svet in Slovenci v prvi svetovni vojni. Ljubljana: Sophia, 2005.
  • Nečak, Dušan in Božo Repe. Kriza: svet in Slovenci od prve svetovne vojne do sredine tridesetih let. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2008.
  • Siegfriedova linija: https://www.wikiwand.com/sl/Siegfriedova_linija (dostop: januar 2021).
  • Sovinc, Aleš. Izgradnja vojaških utrdbenih linij v Evropi med obema svetovnima vojnama. Diplomsko delo. Maribor: Višja prometna šola, 2013.
  • Vojna enciklopedija. Redakcija vojne enciklopedije. Beograd, 1972.
  • Zelenko, Aleš. Severna fronta: Rupnikova črta na območju severovzhodne Slovenije. (neobjavljeno gradivo).
  • Žorž, Grega. Po poteh Rapalske – zgodovinska pot Podbrdo. Slovenija VIII: (ekskurzija geografskega društva). Ljubljana: Založba ZRC, 2018.

Kontakti avtorjev

Bojan Balkovec, dr., izredni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Žiga Blaj, magister zgodovine
Zasavski muzej Trbovlje

Jure K. Čokl, dr.
Prvi program Radia Slovenija, RTV Slovenija

Eva Demšar, mag. prof. zgodovine, mag. prof. nemščine

Aleksander Duh, profesor sociologije in zgodovine, doktorski študent
Osnovna šola Dušana Flisa

Božidar Flajšman, dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Peter Mikša, dr., docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Ivan Smiljanić, magister zgodovine, mladi raziskovalec
Inštitut za novejšo zgodovino

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

At the beginning of the Second World War in April 1941, the fortification line in Carinthia was partially operational and in some places managed to hold back the German advance, at least for a short time. Special mention should be made of the battles near Dravograd and Mežica. The article will present the construction and location of the fortification line in the landscape and its current remains.

Go to Top