Retrospektive, letnik VI, številka 2-3

Utrdbena linija Kraljevine Jugoslavije na Koroškem in Štajerskem (6. sektor)

Aleksander Duh
Utrdbena linija Kraljevine Jugoslavije na Koroškem in Štajerskem (6. sektor) [ PDF ] Odpri PDF Utrdbena linija Kraljevine Jugoslavije na Koroškem in Štajerskem (6. sektor) [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_VIx23-05_Duh_UtrdbenaLinijaKraljevineJugoslavije

Povzetek članka

Po prvi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske nastanejo na slovenskem etničnem ozemlju nove državne meje, med njimi tudi meja med novonastalima Avstrijo in Kraljevino SHS (kasneje Kraljevino Jugoslavijo). Zaradi stalnih napetosti s sosednjimi državami je Kraljevina Jugoslavija v tridesetih letih preteklega stoletja začela z izgradnjo obrambnih oz. utrdbenih linij ob svojih mejah. Te v takratnem evropskem kontekstu niso bile nobena posebnost, saj so bile v skladu s takratno doktrino obrambe državnih meja. Kraljevini Jugoslaviji je največjo grožnjo v takratnem obdobju predstavljala zahodna soseda, Kraljevica Italija, zato so utrdbeno linijo najprej začeli graditi ob rapalski meji. Vodja gradbenih del je bil general Leon Rupnik. Ko je bila Avstrija leta 1938 priključena Nemčiji, je problematična postala tudi severna meja Kraljevine Jugoslavije. Jugoslavija je posledično zavarovala nekatere mejne prehode, med njimi tudi pri Dravogradu in Šentilju. Sama utrdbena linija je potekala od Črne na Koroškem, Dravograda ter se nadaljevala ob reki Dravi, kjer se je v Rušah delila na krak, ki je prečkal reko Dravo in se nadaljeval po Kozjaku, do Šentilja, Pesnice, vse do Gornje Radgone. Drugi krak se je nadaljeval ob Dravi, vse do Peker, Limbuša, naprej do Radvanja, Starš in naprej proti vzhodu vse do Ptuja.

Ob začetku druge svetovne vojne aprila leta 1941 je utrdbena linija 6. sektorja delno delovala in ponekod vsaj kratkotrajno uspela zadržati nemško napredovanje. Posebej je treba omeniti boje pri Dravogradu, v Mežici, Šentilju in Gornji Radgoni.

Viri in literatura

  • Alcorn, William. The Maginot Line: 1928–1945. Oxford: Osprey Publishing, 2003.
  • Aprilski rat. Vojnoistorijski institut, Beograd, 1987.
  • Bauer, Josef Martin. Unterm Edelweiss in Jugoslawien. München: Zentralverlag der NSDAP, 1941.
  • Bettinger, Dieter in Büuren, Martin. Der Westwall 2: Die Geschichte der deutchen Westbefestigungen im Dritten Reich. Osnabruck: Biblio Verlag, 1990.
  • Bleicken, Jochen. Svetovna zgodovina od začetkov do danes. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1976.
  • Čuček, Janez, et al. Stoletje svetovnih vojn. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1981.
  • Duh, Aleksander. “Rupnikova linija, utrdbena linija Kraljevine Jugoslavije na Koroškem.” Retrospektive, 1 (2022).
  • Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994.
  • Grašič, Miroslava. Na desni ga, na levi ni – pred nami sveti cilj leži. Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2008.
  • Habrnal, Miloš. Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe 1926–1941. Ljubljana: Fortprint, 2005.
  • Irincheev, Bair. The Mannerheim Line 1920–39: Finnish Fortifications of the Winter War. Bloomsbury Publishing, 2013.
  • Jankovič Potočnik, Aleksander. Rupnikova linija in Alpski zid, utrjevanje Rapalske meje med letoma 1932 in 1941. Vrhnika: Galerija 2, 2004.
  • Kaufmann, Joseph E., in Robert M. Jurga. Fortress Europe: European fortifications of World War II. Da Capo Press, Cambridge, 2002.
  • Kay, Alex J. “Ben Shepherd. Terror in the Balkans: German Armies and Partisan Warfare.” Cambridge, 2013.
  • Mikeln, Miloš. Pekel 1941. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1981.
  • Mikša Peter, Alenka Fikfak, Janez P. Grm. “Rapalska meja in njen vpliv na zgodovinski prostorski razvoj okolice: primer Žirovske kotline.” Glasilo Združenja za promocijo kulturne dediščine. Ljubljana, 2022.
  • Nečak, Dušan in Božo Repe. Prelom: 1914–1918; svet in Slovenci v prvi svetovni vojni. Ljubljana: Sophia, 2005.
  • Nečak, Dušan in Božo Repe. Kriza: svet in Slovenci od prve svetovne vojne do sredine tridesetih let. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2008.
  • Osborn, Patrick R., and Marc Romanych. The Hindenburg Line. Oxford: Bloomsbury Publishing, 2016.
  • Rintala, Marvin. “A Frozen Hell: The Russo-Finnish Winter War of 1939–1940.” 1992.
  • Siegfriedova linija: https://www.wikiwand.com/sl/Siegfriedova_linija (dostop: januar 2021).
  • Zelenko Aleš. Rupnikova linija: boj za severno fronto. Maribor: Kulturni center Maribor, 2023.
  • Željeznov, Dušan. Rupnikov proces. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980.
  • Žorž, Grega. Po poteh Rapalske meje – zgodovinska pot Podbrdo. Slovenija VIII: (ekskurzija geografskega društva). Ljubljana: Založba ZRC, 2018.

Kontakti avtorjev

Bojan Balkovec, dr., izredni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Aleksander Duh
Osnovna šola Dušana Flisa, Hoče pri Mariboru

Božidar Flajšman, asist. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Darja Kerec, izr. prof. dr.
Oddelek za razredni pouk, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Lea Knez, mag. prof. zgod.
Koroški pokrajinski muzej

Božo Repe, red. prof. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

In the days of April, in 1941, the fortification line in Carinthia and Styria managed to hold back the German advance, at least for a short time. The battles took place near Dravograd, in Mežica in Carinthia and in Šentilj in Styria. The paper will present the construction and placement of the fortification line in the landscape and its present-day remains.

Go to Top