Razvoj fotoreporterske službe na slovenskem na primeru Časopisne hiše Dnevnik
Monika Močnik
Odpri PDF
Prenesi PDF
Retrospektive_VIx1-06_Mocnik_FotoreporterskaSluzbaDnevnikPovzetek članka
Namen izvirnega znanstvenega članka je predstavitev razvoja fotoreporterske službe na Slovenskem na primeru Časopisne hiše Dnevnik na večplastnem nivoju. Ta se namreč navezuje na doktorsko disertacijo, ki bo posvečena Dnevnikovemu dolgoletnemu fotoreporterju Marjanu Cigliču in njegovi izjemni fotografski zapuščini, ki se hrani v fototeki Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Celotno vsebino bodo tako dopolnjevale njegove fotografije ali pa fotografije, na katerih je Ciglič. S tem sem želela že znotraj opisa razvoja Časopisne hiše prikazati, da je Ciglič rastel z Dnevnikom in kasneje Nedeljskim dnevnikom ter ga hkrati umestiti v prostor in čas, v katerem je ustvaril neprecenljivo nacionalno fotografsko dediščino. Cilj raziskovalnega dela, ki bo predstavljen v pričujočem članku, je bil najti vzporednice med Cigličem in Dnevnikom in pa med Cigličem in drugimi fotoreporterji, ki so delali na Dnevniku in katerih fotografije prav tako hrani muzejska fototeka. V grobem je izvirni znanstveni članek razdeljen na dva poglavitna dela. V prvem delu sta natančneje prikazana zgodovina in razvoj Časopisne hiše Dnevnik, s posebej omenjenimi akcijami, ki so časniku in tedniku pomagale doseči večjo prepoznavnost in znotraj katerih je imela pomembno vlogo tudi fotografija. V drugem delu so predstavljeni nekateri fotoreporterji, ki so na Dnevniku delali tudi s Cigličem, še posebej pa so izpostavljeni vsi tisti, katerih fotografske fonde hrani največja slovenska fototeka, četudi so za Dnevnik delali le kratek čas. Pri raziskovanju, katerega rdeča nit je bil Marjan Ciglič, sem torej iskala skupne točke med Dnevnikovimi fotoreporterji, časopisno hišo Dnevnik in muzejsko fototeko, pri raziskovalnem delu pa sem uporabila različne vire in literaturo; od knjižnih del, do strokovne literature, izvode časopisa, originalne Cigličeve dnevniške zapise, brošure, zloženke, ustne vire, spletne strani idr. Raznolikost zgodovinskih virov nakazuje, kako poteka raziskovanje za doktorsko disertacijo, nakazuje pa tudi smernice mojega dela v muzejski fototeki. Kot skrbnica Cigličevega fotografskega fonda sem med drugim odgovorna tako za fizično urejanje negativov in digitalizacijo kot tudi za raziskovanje njegovega fonda in dopolnjevanje dokumentacije z namenom, da bo njegova fotografska zapuščina na voljo vsem kasnejšim generacijam.
Viri in literatura
Viri in literatura
- Deželak Barič, Vida. Rezultati projekta V6-1035. Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino.
- Pravica do groba. Republika Slovenija in vojni grobovi: 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ur. Jože Dežman. Ljubljana: Družina, 2021.
- Ferenc, Mitja. “Huda jama je bila prehuda, po državi še vedno stotine neoznačenih grobišč: intervju z zgodovinarjem in članom komisije za odkrivanje prikritih grobišč Mitjo Ferencem.” Dostopno na: https://www.rtvslo.si/slovenija/huda-jama-je-bila-prehuda-po-drzavi-se-vedno-stotine-neoznacenih-grobisc/359553 (dostop: 25. avgust 2023).
- Ferenc, Mitja. Prikrito in očem zakrito. Prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2005.
- Lampič, Barbara, Mikša, Peter in Vehar, Maja. Priprava elaborata in vsebinske nadgradnje obstoječe baze in aplikacije prikritih vojnih grobišč. Zaključno poročilo. Ljubljana: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2020.
- Lampič, Barbara, Mikša Peter, Vehar Maja. “Nova podatkovna in prostorska baza prikritih vojnih grobišč kot podlaga za upravljanje registra vseh vojnih grobišč.” V: Pravica do groba. 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ur. Jože Dežman, 81–100. Ljubljana: Družina, 2021.
- Lampič, Barbara, Rebernik, Lea. Nadgradnja aplikacije prikrita vojna grobišča s podatki Registra vojnih grobišč. Zaključno poročilo. Ljubljana: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2021.
- Mlakar, Boris. “Protirevolucionarni tabor in konec vojne.” V: Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1991, ur. Jasna Fisher et al., 773–778. Ljubljana: Mladinska knjiga; Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
- Mlakar, Boris. “Usoda domobrancev.” V: Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1991, ur. Jasna Fisher et al., 773-778. Ljubljana: Mladinska knjiga; Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
- Repe, Božo. S puško in knjigo. Ljubljana: Cankarjeva založba 2015.
- Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ), Uradni list RS, št. 55/15 in 92/21. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7211 (dostop: 25. avgust 2023).
- Zakon o vojnih grobiščih, Uradni list RS, št. 65/03, 72/09 in 32/17. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?sop=2003-01-3144 (dostop: 12. maj 2023).
Kontakti avtorjev
Anton Arko, prof. ruščine in zgodovine, višji kustos, doktorski študent zgodovine
Slovenski šolski muzej
Žiga Blaj, magister zgodovine, kustos, doktorski študent zgodovine
Zasavski muzej Trbovlje
Blaž Ermenc, mag. politologije – etničnih študij, doktorski študent zgodovine
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Barbara Lampič, izr. prof., doktor
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Peter Mikša, izr. prof., doktor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Monika Močnik, muzejska svetovalka, doktorska študentka zgodovine
Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Julija Šuligoj, mag. zgodovine, uni. dipl. francistka, doktorska študentka zgodovine
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Ilinka Todorovski, uni. dipl. novinarka, doktorska študentka zgodovine
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Abstract (Izvleček članka v angleščini)
The purpose of this original scientific article is to present the development of photojournalism in Slovenia on a multilayer level, on the example of newspaper Dnevnik. The article refers to the doctoral dissertation, which will focus on the work of Marjan Ciglič, a long-term photojournalist with the newspaper Dnevnik, and his legacy of photographs which are kept in Fototeka of the National Museum of Contemporary History. The content of the thesis will be complemented by his photographs or photographs of him. I wanted to present within the description of the development of the newspaper house Dnevnik the fact that Ciglič grew with Dnevnik and later Nedeljski dnevnik and at the same time place him in the space and time in which he created an invaluable national photographic heritage. The goal of the thesis, which is presented in this article, is to find parallels between Ciglič and newspaper Dnevnik, and Ciglič and other photojournalists that worked at Dnevnik, of which photographs are also kept in the museum. Roughly the article is divided into two parts. The first part is a detailed history of the newspaper house Dnevnik and its development, mentioned are specific campaigns that helped the newspaper and weekly newspaper achieve greater visibility and photography played an important role in achieving this. In the second part both long and short-term photojournalists that worked besides Ciglič at Dnevnik are presented. A special emphasis is made on the photojournalists of which fonds are kept in the Museum and represent the largest Slovenian photo collection. While researching the main point of the thesis, Marjan Ciglič, I was looking for common ground between photojournalists of newspaper Dnevnik, the newspaper house Dnevnik and the museum photo archive. I used various sources and literature; books, professional literature, newspaper issues, original entries in the diary written by Ciglič, brochures, leaflets, oral sources, web pages, etc. The diversity of historical sources indicates how the research work is conducted for a doctoral dissertation. It also indicates the guidelines regarding my work at the museum. As the custodian of the fond of photographs by Marjan Ciglič, I am responsible for the physical processing of negatives and their digitalisation and also for researching his fond and adding to the documentation with the purpose of presenting and preserving his photographic legacy for future generations.