Retrospektive, letnik III, številka 1

Od Krupe do zelene stranke

dr. Božidar Flajšman
Od Krupe do zelene stranke [ PDF ] Odpri PDF Od Krupe do zelene stranke [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive-III_1-05_Flajsman_KrupaZelenaStranka

Povzetek članka

POVZETEK

Najpomembnejši ekološki dogodek, zaradi katerega je v začetku osemdesetih let v Sloveniji nastalo močno ekološko gibanje, je bila sredi leta 1984 javno razkrita ekološka katastrofa s polikloriranimi bifenili (PCB) na reki Krupi, ki jo je povzročila tovarna Iskra Semič. Čeprav je laboratorijska analiza že avgusta 1983 ugotovila, da je Krupa onesnažena s PCB, je to skoraj leto dni ostalo zamolčano.

Razmerja, glasilo metliške mladine, je o tej katastrofi prvo obširno in objektivno obvestilo slovensko javnost. Preostali (osrednji) mediji sprva niso poročali o tem (niso si upali!?) ali pa so objavljali zavajajoče podatke. Zaradi takratnih političnih oblasti in režimu zvestih znanstvenikov, ki so poskušali prikriti ta ekološki zločin, so se novinarji Razmerij tesno povezali tudi s prizadetimi prebivalci ob reki Krupi. Z delegacijo krajanov so obiskali takratni Izvršni svet SRS in zahtevali takojšnje učinkovito ukrepanje. Ker so s kritičnim obravnavanjem aktualnih tem in z ekološkim aktivizmom presegli lokalne okvirje mladinskega časopisa, so se začeli pojavljati močni pritiski takratne oblasti. Oblasti so novinarjem Razmerij očitale, da skušajo razvrednotiti pridobitve revolucije in povojnega razvoja, družbo pa prikazati kot nedemokratično. Zaradi takšnih ocen in pritiskov so se nekateri posamezniki obrnili na Russellovo razsodišče oziroma na njegovega takratnega predsednika Vladimirja Dedijerja. Sledil je protestni zbor, ki je Russellovemu razsodišču predlagal, da obravnava problem in razsežnosti ekološkega genocida v sodobnem svetu ter nevarno prakso nadnacionalnih družb, ki izvažajo za okolje nevarno tehnologijo v manj razviti svet.

Primer onesnaženja Krupe je bil pomemben, celo ključen povod za nastanek ekološkega gibanja in kasnejši nastanek politične stranke Zeleni Slovenije.

Takratni ekološki aktivisti so s svojim civilno družbenim delovanjem naposled le dosegli začetek sanacije reke Krupe. Opravili so pionirsko delo na področju ekološkega aktivizma v Sloveniji in veliko pripomogli k nadaljnjemu razvoju ekološke zavesti.

Viri in literatura

Arhivski viri

  • Arhiv Razmerij, glasila metliške mladine.
  • SI AS 2117 Zeleni Slovenije, 1990-1993.

Literatura

  • Ekološke sondaže, Iz raziskav slovenskega javnega mnenja 1984-1992, Dokumenti SJM (ur. Niko Toš), Ljubljana, 1992.
  • Flajšman, Božidar. »Ekološko gibanje, ZS, Zeleni ESS, Ekološki forum.« V: Stranke in strankarstvo (Zbornik referatov): Politološki dnevi Dolenjske toplice, 27. in 28. maj 1994, ur. dr. Igor Lukšič, 205–207. Ljubljana: Slovensko politološko društvo, 1994.
  • Flajšman, Božidar. Vizualna ekologija, Ekološki nagovori vidnih sporočil. Ljubljana: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, 2006.
  • Flajšman, Božidar. »Razmerja and Ecology.« V: The Long 1980s, ur. Nick Aikens, 164–168. Amsterdam: Valiz, 2018.
  • Repe, Božo in Darja Kerec. Slovenija moja dežela, Družbena revolucija v osemdesetih letih. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2017.
  • Rizman, Rudi. Izzivi odprte družbe. Ljubljana: Liberalna akademija, 1997.
  • Roter, Zdenko. Padle maske, Od partizanskih sanj do novih dni. Ljubljana: Sever&Sever, 2013.
  • Vrednote v prehodu I. Slovensko javno mnenje 1968-1990, Dokumenti SJM (ur. Niko Toš), Ljubljana, 1997.
  • Uradni list SFRJ, 29. 6. 1984.
  • Ustava SFRJ, 1974.

Ustni viri

  • Pogovor avtorja članka z Dušanom Plutom, Ljubljana, 22. maj 2020.
  • Pogovor avtorja članka s Svetozarjem Poličem, Ljubljana, 15. september 2020.

Časopisni viri

  • Ahačič, Draga. »Krupa, Obljuba dela dolg, ki bo poplačan z zdravjem.« Mladina, 29. november 1985.
  • »Aktivist na obisku v Sloveniji.« Delo, 25. september 1984.
  • »Aktualna tema PCB, Ekološka katastrofa v Razmerjih.« Mladina, 20. september 1984.
  • Bartelj, Andrej. »Naravnost in konkretno, Metliški borci o vseh stvareh, ki težijo občino pa tudi širšo skupnost – IMV in Krupa.« Dolenjski list, 10. januar 1985.
  • Bartelj, Andrej. »Primer Anice Krašna, PCB ali pusti crkniti Belokranjce.« Dolenjski list, 22. oktober 1987.
  • »Bela krajina.« Razmerja, 29. november 1984.
  • Bevk, Jani. »Razmerja-spomini na sedanjost.« Dialogi, številka 1-2, 1988.
  • Bezek, Mirjam. »S piralenom le še dva meseca. Semiška Iskra bo 31. januarja 1985 dokončno ukinila proizvodnjo s piralenom, ki je povzročil zastrupitev Krupe.« Dolenjski list, 6. december 1984.
  • Bezek, Mirjam. »Ribiči zahtevajo odškodnino.« Dolenjski list, 24. januar 1985.
  • Bezek, Mirjam. »Obsojen uvodnik zadnjih Razmerij.« Dolenjski list, 7. februar 1985.
  • Bezek, Mirjam. »V Iskri končali z bifenili.« Dolenjski list, 28. februar 1985.
  • Bezek, Mirjam. »Strogo zaupna« usoda ljudi, ki žive ob Krupi.« Dolenjski list, 7. februar 1985.
  • »Bilo nas je 13.« Razmerja, 29. november 1984.
  • Bizjak, Alenka. »Zmeda v Uradnem listu in Druga plat medalje.« Delo – Sobotna priloga, 1. september 1984.
  • »Črnomlju velika plaketa oboroženih sil.« Dolenjski list, 27. december 1984.
  • »Detektiv za varstvo okolja.« Delo, 25. september 1984.
  • Dimitrić, Milovan. »Bolj prisluhniti ljudem.« Delo, 22. september 1984.
  • Dimitrić, Milovan. »Koliko tvegam, ker živim ob Krupi?« Teleks, 15. maj 1986.
  • »Diskvalifikacija strokovnih informacij.« Delo, 21. november 1985.
  • »Društvo Bela krajina izraža zahteve.« TV 15, 21. februar 1985.
  • »Ekologija, dopotoval ugledni gost iz ZRN.« Tribuna, 22. oktober 1984.
  • Flajšman, Božo. »Komisija za spremljanje onesnaženosti Krupe: pomirjajoče in zavezujoče ugotovitve.« Delo – Sobotna priloga, 14. december 1985.
  • Flajšman, Božo. »Krupa: Ali res blatenje stroke?« Dolenjski list, 16. januar 1986.
  • Flajšman, Božo. »Pusti crknit Belokranjce.« Dolenjski list, 6. november 1986.
  • Gerlovič, Alenka. »Naravna katastrofa v Beli krajini naj bo poduk drugim.« Delo – Sobotna priloga, 16. marec 1985.
  • Hojnik, Žarko. »Organi za notranje zadeve se zavedajo zapletenosti in občutljivosti razmer.« Delo, 25. julij 1988.
  • Horvat, Marjan. »Zeleni zardevajo.« Mladina, 17. oktober 1990.
  • »Izvoljeni funkcionarji in ministri Zelenih Slovenije.« Zelena priložnost, revija Zelenih Slovenije, pomlad 1992.
  • »Intervju z Alenko Bizjak.« Tribuna, april 1984.
  • »Komisija za spremljanje onesnaženosti Krupe: pomirjajoče in zavezujoče ugotovitve.« Delo, 9. november 1985.
  • »Krajani vasi Krupa, Praprot, Stranska vas, Moverna vas, Vinji vrh, Brstovec, pismo izvršnemu svetu skupščine SRS.« Razmerja, številka 13, 29. november 1984.
  • »Krašovec, Toni, sekretar OK SZDL Metlika, Ocena Razmerij.« TV 15, 21. februar 1985.
  • »Krupa.« Razmerja, številka 12, 15. julij 1984.
  • Kuljaj, Ivo. »Ekološka katastrofa »PCB v Krupi« v očeh metliškega mladinskega časnika Razmerja.« Delavska enotnost, 13. september 1984.
  • Lesjak, Miran. »Zeleni Slovenije.« V: Enciklopedija Slovenije 15 (gl. ured.: Dušan Voglar, odg. ured.: Martin Ivanič), Mladinska knjiga, Ljubljana 2001.
  • »Mali raport z dne 17. in 18. marca in vmes.« Razmerja, številka 10, 27. marec 1984.
  • Mehle, Borut. »Razpad Zelenih jemljem kot osebni poraz, Intervju z Dušanom Plutom.« Dnevnikov objektiv, 13. junij 2009.
  • Nikolič, Pia. »Labodji spev, Vlada z novelo zakona o ohranjanju narave brani lastnike kapitala.« Mladina, 15. maj 2020.
  • »Odbor aktiva partizanskih novinarjev, Nevarna (metliška) razmerja.« TV 15, 24. januar 1985.
  • »O Krupi in ureditvi razmer.« Delo, 26. marec 1985.
  • »Pogovor s članom izvršnega sveta občine Črnomelj.« Razmerja – posebna izdaja, 24. avgust 1984.
  • Plut, Dušan. »Izstop iz ZK Jugoslavije.« Mladina, 29. maj 1987.
  • Polič, Svetozar. »Ali res diskvalifikacija strokovnih informacij?« Delo – Sobotna priloga, 8. februar 1986.
  • »Prepovedali piti vodo iz Krupe ter z njo napajati živino.« Delo, 27. avgust 1984.
  • »Preprečujejo nadaljnje onesnaževanje.« Delo, 23. februar 1985.
  • »Predsedstvo skupnosti borcev XV. Divizije NOVJ, Kaj sploh hočejo?, Obsodba uvodnika v metliških Razmerjih.« Dolenjski list, 14. februar 1985.
  • »Primer Krupe in PCB še vedno ni končan, Vlada ne da denarja za raziskave, dr. Leo Šešerko se distancira od odločitve izvršnega sveta skupščine Slovenije.« Dnevnik, 11. oktober 1990.
  • »Problematika onesnaženosti vodnega vira Krupica.« Razmerja, 24. avgust 1984.
  • Programski dokumenti Združitvenega kongresa Liberalne demokracije Slovenije, sprejeti 12. marca 1994 na Bledu.
  • »Protijedrski dan, Od kod teh stotisoč?« Mladina, 8. maj 1987.
  • Prizma, Dušan Plut. »Ekološko razpotje – primer Krupe.« Mladina, 12. februar 1985.
  • Pucelj, Gregor. »Russelovo razsodišče se bo lotilo ekoloških genocidov.« Delo, 29. april 1985.
  • »Razbite iluzije, Jasna politična opredelitev Zelenih Slovenije je nujnost (predlog večine vodstva Zelenih).« Delo – Sobotna priloga, 19. december 1992.
  • Razmerja, številka 8, 26. november 1983; št. 10, 27. 3. 1984; št. 11, 18. 5. 1984; št. 12, 15. 7. 1984; št. 13, 29. 11. 1984 in posebna izdaja, 24. 8. 1984.
  • Raztresen, Marjan. »Strupeni semiški vitamini. Anica Krašna, delavka iz tovarne v Semiču, se je v ZDA zdravila za boleznijo, ki jo je dobila v svoji tovarni, kjer uradno ne trgujejo s strupi.« Teleks, 13. avgust 1986.
  • Rogelj, Silvestra. »Proizvodnja kondenzatorjev je močno onesnažila Krupico.« Delo, 12. junij 1984.
  • »Semiška afera, skrb za okolje ali navadna gonja?« Teleks, 28. junij 1984.
  • »Sestanek Krajevne skupnosti Semič na dan 13. avgusta 1984.« Razmerja – posebna izdaja, 24. avgust 1984.
  • Starič, Tanja. »Liberalna demokracija Slovenije je zdaj stvarnost.« Republika, 13. marec 1994.
  • Stojanov, Veso. »Drnovškova poskusna doba.« Delo, 24. april 1992.
  • »S preventivnimi ukrepi skušajo odpraviti posledice onesnažitve, Komisija republiškega IS je ugotovila, da doslej sprejete ukrepe za odpravo posledic onesnaženja reke Krupe učinkovito uresničujejo.« Delo, 23. november 1984.
  • »Skupščina občine Črnomelj, Izvršni svet, Pojasnila izvršnega sveta o Krupi.« Dolenjski list, 21. februar 1985.
  • »Sumljivi tipi.« Razmerja, 29. november 1984.
  • »Tudi Lahinja zastrupljena, Nevarna snov PCB prišla iz Krupe tudi v Lahinjo – prepovedano pitje, napajanje živine, kopanje.« Dolenjski list, 30. avgust 1984.
  • »Uredniški konzilij Razmerij, Razmerja odgovarjajo.« TV 15, 21. februar 1985.
  • »Uredniški konzilij Razmerij, Kaj mislimo in hočemo, Uredniški konzilij Razmerij odgovarja predsedstvu skupnosti borcev XV. Divizije.« Dolenjski list, 21. februar 1985.
  • »Vaščani šestih vasi ob Krupi, Še pojasnilo vaščanov.« Dolenjski list, 28. februar 1985.
  • Videmšek Prijatelj, Maja. »Poslanci glasovali proti naravi.« Delo, 13. maj 2020.
  • Vodušek, Vladimir. »Združitev štirih strank v liberalno demokracijo.« Delo, 14. marec 1994.
  • Vogrič H., Sonja. »Štiri stranke so se združile v novo sredinsko LDS, ki jo bo vodil Janez Drnovšek.« Dnevnik, 14. marec 1994.
  • »Vsebnost polikloriranih bifenilov se zmanjšuje.« Delo, 14. marec 1985.
  • »Zabeležka 1. seje komisije za koordinacijo strokovnega dela pri reševanju problematike onesnaženosti Krupe, ki je bila 9. 11. 1984 v sejni sobi Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani, Kidričeva 5.« Razmerja, 29. november 1984.
  • »Zahteva društva »Bela krajina«, Na letni skupščini o ekološki katastrofi, zastrupitvi s PCB.« Dolenjski list, 14. februar 1985.
  • »Zahteva za zaščito Krupe.« Delo, 21. februar 1985.
  • Zajc, Srečo. »Russel brani Krupo.« Mladina, 9. maj 1985.
  • »Zapis razgovora »Onesnaženje reke Krupe«, ki je bil opravljen v kabinetu predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, dne 6. 11. 1984. Zabeležili: dr. Boris Frlec, Borut Miklavčič in dr. Metka Macarol-Hiti.« Razmerja, 29. november 1984.

Spletni viri

Kontakti avtorjev

Žiga Blaj, magister zgodovine

Sindi Časar, mlada raziskovalka
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Lara Iva Dreu, magistrica profesorica zgodovine in diplomirana anglistka

Božidar Flajšman, asist. dr., profesor likovne umetnosti
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Monika Kastelic

Petra Kim Krasnić, mag. prof. zgodovine in ruščine, doktorska študentka
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Nika Radi, univerzitetna diplomirana anglistka in univerzitetna diplomirana zgodovinarka

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

The most important ecological event that gave rise to a strong ecological movement in Slovenia in the early Eighties was the ecological catastrophe that was publicly revealed in mid-1984 involving polychlorinated biphenyls (PCBs) in the Krupa River caused by the Iskra Semič factory. Even though a laboratory analysis conducted in August 1983 showed that the Krupa River was contaminated with PCB, it was kept secret for almost a year.

Razmerja, the newsletter of the youth of Metlika, was the first to inform the Slovenian public about this catastrophe, extensively and objectively. The remaining (leading) media did not report about this at first (did not dare to!?) or published misleading data. Because of the political authorities of the time and the scientists loyal to the regime, who attempted to cover up this ecological crime, the reporters of Razmerja closely collaborated with the affected inhabitants along the Krupa River. With a delegation of locals, they paid a visit to the then Executive Council of the Republic of Slovenia and demanded immediate effective action. As their critical reports on current affairs and their ecological activism surpassed the local context of the youth newspaper, the authorities began to exert great pressure. The authorities reproached the reporters of Razmerja with attempting to devalue the achievements of the revolution and of the post-war development, and with portraying society as undemocratic. Due to such judgements and pressures, certain individuals turned to the Russell Tribunal or to its president at the time, Vladimir Dedijer. This was followed by a protest rally that proposed to the Russell Tribunal to address the problem and proportions of ecological genocide in the modern world, and the dangerous practice of transnational companies that export technology hazardous to the environment to the developing world.

The case of the contamination of the Krupa River was an important, even crucial reason for the emergence of the ecological movement and for the subsequent formation of the green political party Zeleni Slovenije.

Through their civil society activities, ecological activists eventually brought about the rehabilitation of the Krupa River. They did pioneering work in the field of ecological activism in Slovenia and made a great contribution to the further development of eco-consciousness.

Go to Top