Retrospektive, letnik II, številka 1

Odnos partizanskega zdravstva do spolnega in reproduktivnega zdravja na Slovenskem

Maja Vehar
Odnos partizanskega zdravstva do spolnega in reproduktivnega zdravja na Slovenskem [ PDF ] Odpri PDF Odnos partizanskega zdravstva do spolnega in reproduktivnega zdravja na Slovenskem [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive-II_1-01_Vehar_OdnosDoSpolnegaZdravja

Povzetek članka

Druga svetovna vojna je kot najbolj uničevalna vojna v zgodovini dodobra predrugačila podobo sveta. V njej je po Foucaultu prišlo do preobrata v percepciji zdravja in organizaciji zdravstvenega sistema. Pri tem je na Slovenskem odigralo pomembno vlogo partizansko zdravstvo. V njegovem okviru je potekalo tudi zdravstveno varstvo reproduktivnega in spolnega zdravja – tako vojske kot civilnega prebivalstva. Največ pozornosti je bilo zaradi visoke umrljivosti dojenčkov namenjene zdravstvenemu varstvu mater in otrok. Tako je bil v okviru SCVPB vzpostavljen porodniški oddelek v bolnišnici Spodnji Hrastnik, ki je sprejemal predvsem noseče partizanke in jim nudil strokovno pomoč pred, med in po porodu, pozornost pa je namenjal tudi vzgoji za materinstvo. Skupno se je v okviru SCVPB rodilo 54 otrok. Poleg zdravstvenega varstva mater in otrok je partizansko zdravstvo izvajalo preventivno in kurativno dejavnost pri okužbah s spolno prenosljivimi boleznimi. Vedenje o njih se je podajalo v sanitetnih šolah in Partizanskem zdravstvenem vestniku ter pri predavanjih o higieni. V okviru partizanskega zdravstva so se izvajali tudi splavi – legalno le tisti iz medicinskih indikacij. Partizansko zdravstvo je namreč zavzelo odklonilno stališče do socialnih indikacij splava. Slednje je bilo v skladu z zakonodajo Kraljevine Jugoslavije, ki je glede splava po vojni niso nameravali spreminjati. Več pozornosti so namenili načrtovanju povojnega zdravljenja spolnih bolezni ter zdravstvene zaščite mater in otrok. Pri slednji so se zavzemali predvsem za koncentracijo porodov v porodnišnicah. Na obeh področjih so se njihovi načrti do določene mere izpolnili že v letih po vojni. Pri vprašanju splava pa je do sprememb prišlo šele v 50. in 60. letih 20. stoletja.

Viri in literatura

Arhivski viri

  • SI AS (Arhiv Republike Slovenije), 1683, Pavel Lunaček.
  • SI AS, 229, Ministrstvo za ljudsko zdravstvo republike Slovenije.
  • SI AS, 1800, Glavni odbor Antifašistične fronte žena Slovenije.
  • SI AS, 1821, Zveza ženskih društev Slovenije.
  • SI AS, 229, Ministrstvo za ljudsko zdravstvo Ljudske republike Slovenije.

Literatura

  • Barič-Deželak, Vida. »Vloga in položaj žensk na Slovenskem v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji, 1941–1945.« V: Naše žene volijo!, uredila Milica G. Antić, 21–42. Ljubljana: Urad za žensko politiko, 1999.
  • Besemeres, John F. Socialist population politics: The political implications of demographic trends in the USSR and Eastern Europe. New York: Routledge, 1980.
  • Budna Kodrič, Nataša. »Feministične zahteve.« V: Splošno žensko društvo 1901–1945: od dobrih deklet do feministk, uredili Nataša Budna Kodrič in Aleksandra Serše, 35–43. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2003.
  • Cutler, John C. in R. C. Arnold. »Venereal Disease Control by Health Departments in the Past: Lessons for the Present.« AJPH, 78/4 (1988), 372–376.
  • Deželak-Barič, Vida. »Uresničevanje ženske enakopravnosti na slovenskem med drugo svetovno vojno in takoj po njej.« Borec, LXI/657-661 (2009), 253–268.
  • Fajdiga, Mirko. V objemu človečnosti. Partizansko zdravstvo na Slovenskem 1941–1945. Ljubljana: Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, 1998.
  • Foucault, Michel. »The Crisis of Medicine or the Crisis of Antimedicine?« Foucault Studies, 1/1 (2004), 5–6.
  • Geč-Korošec, Miroslava. Družinsko pravo SFRJ, 1. del. Ljubljana: univerzum, 1981.
  • Grosman, Božena. Nekoč je bilo. Iz spominov partizanske zdravnice. Ljubljana: Zavod Borec, 1967.
  • Grosman, Božena. O zdravstveni zaščiti matere in otroka. Ljubljana: Ministrstvo za ljudsko zdravstvo v Ljubljani, 1947.
  • Grosman, Božena. Partizanska zdravnica. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1985.
  • Heijmans, Bastiaan T. H et al. »Persistent epigenetic differences associated with prenatal exposure to famine in humans.« PNAS, 105/44 (2008), 1046–1049.
  • Ikovic, Anton in Marjan Linasi. Koroško partizansko zdravstvo. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1985.
  • Jeraj, Mateja. »Slovenska ženska društva med obema vojnama (1918–1941).« Arhivi, XXIII/2 (2000), 53–61.
  • Jeraj, Slovenke na prehodu v socializem. Vloga in položaj ženske v Sloveniji 1945-1953. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2005.
  • Jerina Lah, Pavla. »Partizansko zdravstvo.« V: Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodovem spominu: Slovenski zbornik 2007, uredili Janez Stanovnik, Slavko Grčar in Hardvik Pirnovar, 255–256. Ljubljana: GO ZZB NOB Slovenije, 2007.
  • Kalinšek, Ivan. Zdravljenje ranjencev v SCVPB. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975.
  • Konjajev, Zora. Zvestoba Hipokratu. Spomini in pričevanja partizanskega zdravnika dr. Luke akademika Franca Novaka (1908–1999). Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine, 1999.
  • Kranjc – Simoneti, Stanka. »Prim. dr. Božena Grosman, specialistka za otroške bolezni.« Studia Historica Slovenica, 13/2-3 (2013), 699–708.
  • Lowe, Keith. Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni. Ljubljana: Modrijan, 2015.
  • Premik, Marjan. »Razvoj zdravstvene zakonodaje, veljavne za območje Slovenije, do druge svetovne vojne.« Zdravstveno varstvo, 44/1 (2005), 41–49.
  • Repe, Božo. S puško in knjigo. Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2015.
  • Rogers, Lindsay. Partizanski kirurg. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2018.
  • Rožman, Sara. »Geneza pravice do umetne prekinitve nosečnosti v nekdanji Jugoslaviji.« Ars&humanitas, 3/1-2, 301–325.
  • Simić, Ivan. Soviet Influences on Postwar Yugoslav Gender Policies. Palgrave Macmillan, 2018.
  • Strom, Claire. »Controlling Veneral Disease in Orlando during World War II.« The Florida Historical Quarterly, 91/1 (2012), 86–117.
  • Štangelj, Blaž. »Spodnji Hrastnik – bolnica in porodnišnica v Kočevskem rogu 1943–1945.« Klio, 15/1 (2016), 61–67.
  • Takač, Iztok. »Pol stoletja načrtovanja družine v Mariboru.« V: 50 let načrtovanja družine v Mariboru, uredil Iztok Takač, 31–176. Maribor: Univerzitetni klinični center, 2007.
  • Tomašević, Jozo. War and revolution in Yugoslavia, 1941-1945: occupation and collaboration. Stanford: Stanford university press, 2001.
  • Tomšič, Vida. Ženska, delo, družina, družba. Ljubljana: Komunist, 1978.
  • Vode, Angela. Spol in usoda. 1. del. Ljubljana: Žena in dom, 1938.

Časopisni viri

  • »Splošna navodila o organizaciji zaščite in povzdige ljudskega zdravja.« Uradni list FLRS, IV/48 (1948), 652–660.
  • »Splošna navodila o prijavljanju, pregledu, zdravljenju in evidenci spolno bolnih oseb.« Uradni list FLRJ, V/56 (1949), 836–838.
  • »Uredba o zatiranju spolnih bolezni.« Uradni list FLRJ, IV/99 (1948), 1622–1623.
  • Bole, Cita. »Za nadaljnjo poglobitev zdravstvenega varstva matere in otroka.« Medicinska sestra na terenu, III/3, 122.
  • Milavec, Vlado. »Spolne bolezni.« Partizanski zdravstveni vestnik, 1/7 (1944), 1–12.

Spletni viri

Kontakti avtorjev

dr. Bojan Balkovec, docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Jure Bežan, univerzitetni diplomirani zgodovinar

Domen Kaučič, kustos, univerzitetni diplomant španskega jezika in književnosti, univerzitetni magister zgodovinskih znanosti
Muzej novejše zgodovine Slovenije

dr. Drago Kladnik, znanstveni svetnik
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika

Maja Vehar, mlada raziskovalka, asistentka
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

In Slovenia, the partisan medical service played an important part in healthcare during World War II. The article discusses the attitude of the partisan medical service towards sexual and reproductive health. Based on archival material, newspapers and the already published studies and commemorative literature, the article illustrates how the partisan healthcare provided help during childbirth and the treatment of sexually transmitted diseases, as well as its attitude towards the artificial termination of pregnancy. It also outlines partisan plans for the above-mentioned areas after the end of the war.

Go to Top