Retrospektive, letnik I, številka 2

Odziv na vojno v Vietnamu v Sloveniji med letoma 1964 in 1972

Branko Ocvirk
Odziv na vojno v Vietnamu v Sloveniji med letoma 1964 in 1972 [ PDF ] Odpri PDF Odziv na vojno v Vietnamu v Sloveniji med letoma 1964 in 1972 [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive-I_23-03_Ocirk_OdzivVojnaVietnam-1

Povzetek članka

Socialistična Jugoslavija si je od samega začetka vietnamskega konflikta prizadevala za rešitev vietnamskega vprašanja. Washington sicer ni skrival nezadovoljstva nad protiameriško nastrojenostjo in je jugoslovansko politiko večkrat opozoril na morebitne posledice, a obojestranski interesi niso dovolili, da bi prišlo do večje konfrontacije med državama in do poslabšanja njunih diplomatskih in gospodarskih odnosov. Slovenska politika je sledila uradnim jugoslovanskim protiameriškem stališčem in se ni aktivneje angažirala pri reševanju vietnamskega konflikta.

V obdobju, ko so protivojni protesti v svetu doživljali svoj vrhunec, so tudi jugoslovanski študenti postali del globalnih protikolonialnih in protiimperialističnih prepričanj. Jugoslavija pri tem vseeno predstavlja svojevrsten fenomen, saj je monopol nad političnim aktivizmom imela takratna oblast. Hkrati se je v povezavi z vietnamsko vojno pojavil zanimiv fenomen: simbolizem narodnoosvobodilnega boja. Tako politika kot mediji, ki so bili pod režimskim nadzorom, so vzpostavljali številne vzporednice med napori in bojem Vietnamcev ter jugoslovanskim narodnoosvobodilnim bojem med 2. svetovno vojno. Poleg medijev je pomembno vlogo pri oblikovanju javnega diskurza odigralo tudi Russellovo sodišče za ameriške vojne zločine v Vietnamu. Za nas je delovanje sodišča še toliko pomembnejše, saj sta v okviru sodišča delovala tudi jugoslovanski zgodovinar Vladimir Dedijer in Rudi Rizman, takrat glavni urednik Tribune. Posebno vlogo pri izražanju podpore Vietnamu so imele tudi različne družbenopolitične organizacije, ki so od leta 1966 dalje delovale v okviru Koordinacijskega odbora za pomoč narodu Vietnama. Prostovoljne krvodajalske in zbiralne akcije, prispevki na radiu, televiziji in v časopisju, pomoč pionirjev vietnamskim sovrstnikom ter manifestacije ob tednih solidarnosti so tako postali del tradicije. Kljub temu da so se oči javnosti občasno usmerile stran od vietnamskega konflikta (predvsem ob sovjetski okupaciji Češkoslovaške), so se takšne akcije izvajale vse do konca vietnamske vojne.

Viri in literatura

Arhivski viri

  • SI AS (Arhiv Republike Slovenije), 2122, Zveza prijateljev mladine Slovenije, t. e. 112, X./3, Interne informacije republiškega sveta sindikatov Slovenije, št. 50/VI, Ljubljana, 13. 11. 1969, prevod pisma ZSJ.
  • SI AS, 1521, Edvard Kardelj, t. e. 16, stenografske beleške sa razgovora s predsednikom senata Kraljevine Belgije, Pola Stroja (27. 3. 1967).
  • SI AS, 2122, Zveza prijateljev mladine Slovenije, t. e. 112, X./3/705, Pismo zveze tabornikov Slovenije koordinacijskemu odboru za pomoč žrtvam imperialistične agresije. Predmet: vloga za posojilo 5000 dinarjev.
  • SI AS, 2122, Zveza prijateljev mladine Slovenije, t. e. 112, X./3/705, Vietnam. Predlogi za vključitev pionirjev in mladine.
  • SI ZAL NME (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo Krajino Novo mesto), 0027, Mara Rupena – Osolnik, t. e. 1, Odgovor Dragoljubu Djuroviću leta 1985 za vpis v publikacijo Leksikon većnika AVNOJ.

Časopisni viri

  • “Better dead than red.” Tribuna, 16/26 (1966), 2.
  • “Dokument IO SŠ LVZ in Gibanje 13. november pri IO SŠ LVZ, Ljubljana, 22. november 1971.” Tribuna, 21/7-8 (1971), 4.
  • “Dosledno podpiramo boj vietnamskega ljudstva.” Delo, 21. oktober 1967, 1–2.
  • “Manifestacija solidarnosti z Vietnamom.” Delo, 16. december 1967, 3.
  • “Obsodba agresivne politike.” Delo, 10. december 1967, 1.
  • “Ob zaključku prijateljskega obiska vietnamskih državnikov.” Ljudska pravica, 10. avgust 1957, 1.
  • “Pomagajmo osvobodilni fronti Vietnama!” Ljubljanski dnevnik, 20. december 1972, 5.
  • “Protest mladih.” Delo, 29. december 1972, 1.
  • “Protestni shod.” Ljubljanski dnevnik, 29. december 1972, 1.
  • “Protestno zborovanje celjskih srednješolcev.” Delo, 17. december 1967, zadnja stran.
  • “Sekretariat predsedstva skupnosti učencev, II. gimnazija.” Tribuna, 21/5 (1971), 8.
  • “Slovenija izrazila čustva do trpečega ljudstva Vietnama.” Delo, 22. oktober 1967, 2.
  • “Teden solidarnosti z Vietnamom.” Delo, 6. december 1967, zadnja stran.
  • “Veleposlaništvu ZDA.” Tribuna, 19/12-13 (1970), 8.
  • “Vsestranska podpora narodom v Indokini.” Delo, 3.
  • “Zahteva študentov.” Tribuna, 19/12-13 (1970), 19. maj 1970, 5.
  • “Še pomnite, tovariši?” Tribuna, 20/1 (1970), 1–2.
  • Bavcon, Ljubo. “Vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost.” Sodobnost, 14/12 (1966), 1175–1178.
  • Berger, Aleš. “Kako protestiramo.” Tribuna, 16/10 (1967), 2.
  • Berger, Aleš. “Naša vest – kako je z njo?” Tribuna, 18/13 (1969), 5.
  • Halimi, Giselle. “Kronologija dela mednarodnega sodišča za vojne zločine v Vietnamu.” Sodobnost, 16/5 (1968), 531.
  • Kerševan, Marko. “Nekaj misli ob temi: Vietnam in mi.” Problemi, 4/45-48 (1966), 1161.
  • Peršak, Anton. “Protest.” Tribuna, 16/21 (1968), 2.
  • Pevec, Franci. “Provokacija za študentsko organizacijo.” Tribuna, 16/21 (1968), 3.
  • Rupena – Osolnik, Mara. “Prvo srečanje z Vietnamkami. Od hladnega pozdrava do toplega slovesa.” Delo, 30. april 1968, 6.
  • Sartre, Jean-Paul. “Genocid.” Prevedel Boris Verbič. Sodobnost, 16/5 (1968), 464.
  • Smolič, Jože. “Mednarodna solidarnost z Vietnamom.” Delo, 18. oktober 1967, 1.
  • Splihal, J. “Podpora vietnamskemu narodu.” Delo, 21. december 1966, 1.
  • Vodopivec, Peter. “Upiram se vojni in orožju.” Sodobnost, 14/12 (1966), 1234.
  • Zlobec, Jaša. “Novo zmagoslavje miroljubne koeksistence.” Tribuna, 21/5 (1971), 4.
  • Zlobec, Jaša. “O tem, kako se izda revolucijo.” Tribuna, 11/4 (1970), 4.

Elektronski viri

Literatura

  • Altman, Gavro. Posebnosti vietnamske revolucije. Ljubljana: Založba Borec, 1969.
  • Cepuder, Bogan. Zapiski o Vietnamu. Ljubljana: Komunist, 1966.
  • Elkaim, Arlette. Russellovo sodiše. Sojenje v Stockholmu in sklepno sojenje v Kopenhagnu. Ljubljana: DZS, 1971.
  • Klasić, Hrvoje. Jugoslavija in svet leta 1968. Prevedli Seta Knop in Višnja Fičor. Ljubljana: Beletrina, 2015.
  • Lazarević, Radomir, Milovan Radulović, Radmila Trojanović in Milena Burić. “Odnosi Jugoslavije i Vijetnama”. Jugoslovenski pregled, 34/7-8 (1989), 313–314.
  • Močnik, Josip. “United States-Yugoslav relations, 1961–1980: the twilight of Tito’s era and the role of ambasadorial diplomacy in the making of America’s Yugoslav policy.” Doktorska dizertacija, Graduate College of Bowling Green State University, 2008.
  • Rupena – Osolnik, Mara (ur.). Resnica o Vietnamu. Beograd: Jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč narodu Vietnama, 1967 ali 1968.
  • Vučetić, Radina. “Yugoslavia, Vietnam War and Antiwar Activism.” Tokovi istorije, 2 (2013), 166.

Kontakti avtorjev

Jure K. Čokl, univerzitetni diplomirani kulturolog, doktorski študent
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

dr. Primož Gašperič, znanstveni sodelavec, vodja Zemljepisnega muzeja
Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU

Žan Grm, univerzitetni diplomirani nemcist in univerzitetni diplomirani zgodovinar

Monika Močnik, kustosinja, doktorska študentka
Muzej novejše zgodovine Slovenije

Branko Ocvirk, magister profesor zgodovine

Ivan Smiljanić, univerzitetni diplomirani zgodovinar in univerzitetni diplomirani rusist

dr. Matija Zorn, znanstveni svetnik, docent, predstojnik
Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

The article focuses on how the Slovenian public reacted to the Vietnam War. Due to its magnitude, one of the bloodiest hot spots of the Cold War resonated also in Slovenia. The national response is placed within the wider context of Yugoslav foreign policy, which Yugoslavia led in the framework on the Non-Aligned Movement. Yugoslavia was torn between condemning the American intervention and maintaining its positive (economic) relations with the United States of America. Parallels between the Vietnamese and Yugoslav national liberation struggles were also drawn, while political speeches, media, and even streets were full of anti-war sentiments. The article discusses various solidarity actions, manifestations, protest gatherings, and the work of the Russell Tribunal.

Go to Top