Retrospektive, letnik I, številka 2

Meje na starih kartografskih prikazih ozemlja Slovenije

Matija Zorn, Primož Gašperič
Meje na starih kartografskih prikazih ozemlja Slovenije [ PDF ] Odpri PDF Meje na starih kartografskih prikazih ozemlja Slovenije [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive-I_23-05_ZornGasperic_MejeOzemljaSlovenije-1

Povzetek članka

Na skoraj šestdesetih zemljevidih srednjega merila, ki prikazujejo slovensko ozemlje od sredine 16. do konca 19. stoletja, smo po enotni metodologiji preučili kartografske elemente. Eden od pomembnejših kartografskih elementov na teh zemljevidih so meje. Zanimalo nas je, ali so meje v različnih obdobjih na zemljevidih prikazane ter kakšni so bili načini njihovega kartografskega prikaza. Za prikaz meja so v preučevanem obdobju večinoma uporabljali črte in ploskve. Ploskovni prikazi so običajno barvni ali vzorčasti. Pri črtnih prikazih pa gre običajno za različne oblike, debeline in barve črt. Meje se ne pojavljajo zgolj na desetini preučenih zemljevidov. Na kar dveh tretjinah zemljevidov so meje poudarjene z barvno obrobo.

Viri in literatura

  • Bertin, Jacques. Graphics and Graphic Information-Processing. New York, Berlin: Walter, de Gruyter, 1981.
  • Boundary Classification Systems. http://eurekaencyclopedia.com/index.php/Category:Boundary_Classification_Systems (dostop: februar 2018).
  • Brunet-Jailly, Emmanuel. “The state of borders and borderlands studies 2009: A historical view and a view from the Journal of Borderlands Studies.” Eurasia Border Review, 1/1 (2010), 1–15.
  • Danckerc, Justus. Circuli Austriaci in quo Sunt Archiducatus Austriae Ducatus Stiriae Carintiae Carniolae Comitatus Tirolis et Episcopatus Tridentini. Kartografsko gradivo, približno merilo 1 : 750.000, ok. 1660.
  • Delano-Smith, Catherine. “Signs on printed topographical maps, ca. 1470–ca. 1640.” V: The History of Cartography: Cartography in the European Renaissance, vol. 3, ur. David Woodward, 528–590.. Chicago: The University of Chicago Press, 2007, 528–590.
  • Fridl, Jerneja. Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlas Slovenije. Geografija Slovenije, 2. Ljubljana: Založba ZRC, 1999.
  • Gašperič, Primož. “Kartografske upodobitve Slovenije skozi čas.” Acta geographica Slovenica, 47/2 (2007), 245–273.
  • Gašperič, Primož. “Razvoj metod prikaza kartografskih elementov na starih zemljevidih ozemlja Slovenije.” Doktorska disertacija, Fakulteta za humanistične študije UP, 2016.
  • Gašperič, Primož. “Stari zemljevidi ozemlja Slovenije.” V: Historični seminar 13, ur. Katarina Šter in Mojca Žagar Karer, 67–94.. Ljubljana: Založba ZRC, 2018, 67–94.
  • Homann, Johann Baptista. Tabula Ducatus Carnioliae, Vindorum Marchiae et Histriae. Kartografsko gradivo, približno merilo 1 : 500.000, 1714–1724.
  • Kladnik, Drago, Franc Lovrenčak in Milan Orožen Adamič (ur.). Geografski terminološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, 2005.
  • Le Rouge, Georges–Louis. Le Duche de Carniole. Kartografsko gradivo, približno merilo 1 : 600.000, 1742.
  • Lovrić, Paško. Opća kartografija. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber, 1988.
  • Maps and Cartography. GIS Research & Map Collection. Maps Tutorial: The Elements of a Map. Ball State University Libraries, 2015. http://www.bsu.edu/libraries/collections/gcmc/tutorials/pdfs/mapscartographymapelements.pdf (dostop: junij 2016).
  • Mercator, Gerard Kremer. Forum Iulium, Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia. Kartografsko gradivo, približno merilo 1 : 650.000, 1589.
  • Münster, Sebastian. Descriptio Totius Illyridis XVI NO TAB. Kartografsko gradivo, približno merilo 1 : 700.000, ok. 1550.
  • Peterca, Miroslav, Nikola Radošević, Slobodan Milisavljević in Filip Racetin. Kartografija. Beograd: Vojnogeografski institut, 1974.
  • Petrovič, Dušan. Topografija in kartografija. Ljubljana: Inženirska zbornica Slovenije, 2010. http://www.izs.si/fileadmin/dokumenti/strokovni_izpiti/msgeo/2010_topografija_in_kartografija.pdf (dostop: junij 2016).
  • Robinson, Arthur H., Joel L. Morrison, Phillip C. Muehrcke, A. Jon Kimerling in Stephen C. Guptill. Elements of Cartography. New York: Wiley, 1995.
  • Rojc, Branko. Barve v tematski kartografiji. Ljubljana: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Slovenia, 1979.
  • Slukan Altić, Mirela. Povijesna kartografija – kartografski izvori u povijesnim znanostima. Samobor: Meridijani, 2003.
  • Vrišer, Igor. Uvod v geografijo. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1992.
  • Zorn, Matija, Mateja Breg Valjavec in Rok Ciglič. “Kartografski viri in viri daljinskega zaznavanja ter njihova uporabnost za spremljanje dinamike rečnega toka – na primeru mejnih odsekov Drave in Dragonje.” V: Ustvarjanje slovensko-hrvaške meje, ur. Marko Zajc, 207–229.c. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018, 213–245.
  • Zorn, Matija in Primož Gašperič. “Geografska dediščina – sedem desetletij Zemljepisnega muzeja.” Geografski vestnik, 88/1 (2016), 97–120.

Kontakti avtorjev

Jure K. Čokl, univerzitetni diplomirani kulturolog, doktorski študent
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

dr. Primož Gašperič, znanstveni sodelavec, vodja Zemljepisnega muzeja
Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU

Žan Grm, univerzitetni diplomirani nemcist in univerzitetni diplomirani zgodovinar

Monika Močnik, kustosinja, doktorska študentka
Muzej novejše zgodovine Slovenije

Branko Ocvirk, magister profesor zgodovine

Ivan Smiljanić, univerzitetni diplomirani zgodovinar in univerzitetni diplomirani rusist

dr. Matija Zorn, znanstveni svetnik, docent, predstojnik
Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

Using a uniform methodology, we explored cartographic elements on almost sixty medium-scale maps showing Slovenian territory from the sixteenth to nineteenth centuries. One of the elements examined was also borders. We were interested in how borders in different periods were displayed on maps and how they are cartographically presented. Lines and polygons were mostly used to display the borders. Polygons are usually coloured or patterned. Lines are more effective. Typically, they are of different shape, thickness, and colour. Only ten percent of the maps examined lack borders. Two-thirds of the maps highlight the borders with a colour.

Go to Top