Retrospektive, letnik I, številka 1

Telovadba, šport in ženske na Slovenskem: čas do 1. svetovne vojne

Peter Mikša, Maja Vehar
Telovadba, šport in ženske na Slovenskem: čas do 1. svetovne vojne [ PDF ] Odpri PDF Telovadba, šport in ženske na Slovenskem: čas do 1. svetovne vojne [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive-I_1-01_MiksaVehar_Telovadba-1

Povzetek članka

Po evropskem zgledu so se v drugi polovici, največ pa konec 19. stoletja tudi na Slovenskem začeli pojavljati razni telovadni in športni klubi – najprej Južni Sokol leta 1863, leta 1887 prvi slovenski kolesarski klub, leta 1893 planinsko društvo, leta 1900 prvo športno društvo ter leta 1903 tudi prvi nogometni klub na slovenskih tleh. Res je, da so bili klubi ter društva še vedno sorazmerno redki, vendar so bili prvi nosilci organizirane in strokovno vodene vadbe. V začetku je bilo to gibanje izključno moško, prvo samostojno žensko športno (telovadno) društvo na Slovenskem je nastalo leta 1901. Je pa dojemanje telesne prezentacije in konstrukcije ženskega telesa v teh zgodnjih letih 20. stoletja še vedno bilo stigmatizirano kot krhko in ranljivo. Nasploh je bilo dojemanje žensk v športu enako predstavi o ženskah v vsakdanjem življenju. Le-te naj bi bile odvisne od moških, pasivne in neaktivne v odnosih do njih. Posledično je bilo tudi žensko udeleževanje v športu oteženo. Šport naj bi bila dejavnost, ki so jo moški ustvarili predvsem zase ter s tem pokazali svojo moč in prevlado nad ženskami. Še konec 19. stoletja, ko je razmah športa na pobudo Pierre-a de Coubertina ponovno oživil olimpijske igre, ženske niso bile videne kot soudeleženke iger. Toda telovadba in šport sta bili kulturni noviteti, ki sta ženski nudili možnost uveljavljanja, individualnega in družbenega, ter pripomogli k spreminjanju tradicionalnih mišljenjskih stereotipov o ženski, primernih dejavnostih zanjo ter o njeni družbeni vlogi. Ženske so zato že v začetku 20. stoletja položile trdne temelje kvantitativnega in kvalitetnega razvoja ženskega športa in telovadbe, ki se je nato odrazil v naslednjih desetletjih.

Viri in literatura

Arhivski viri

Arhiv Republike Slovenije

  • SI AS (Arhiv Republike Slovenije), 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 725, Klub slovenskih biciklistov Ljubljana v Ljubljani.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 8466, Telovadno društvo Sokol v Ljubljani.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 8311, Celjski Sokol.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 700, Sokol telovadno društvo v Idriji.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 8298, Gorenjska sokolska župa.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 8504, Gorenjski Sokol.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 8468, telovadno društvo Sokol 1. v Ljubljani.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 8468, telovadno društvo Sokol 2. v Ljubljani.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 398, Dolenjski Sokol.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 8317, telovadno društvo Sokol z ženskim oddelkom v Hrastniku.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 8405, telovadno društvo Sokol v Kranju z ženskim oddelkom.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpisi 403, 740, 324, Bicycle klub Laibach.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 792, Klub biciklistov v Škofji Loki.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 818, Klub slovenskih biciklistov Ribniška dolina.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 685, Biciklistični klub dol. v Novem mestu.
  • SI AS, 0068A, Register društev, Kraljeva banska uprava, upravni oddelek/ serija: Register društev, vpis 599, Zveza slovenskih biciklistov v Ljubljani.
  • SI AS, 641, Telovadno društvo Sokol v Ljubljani, šk. 10, zavihek 1130.
  • SI AS, 641, Telovadno društvo Sokol v Ljubljani, šk. 13, zavihek 1520.
  • SI AS, 641, Telovadno društvo Sokol v Ljubljani, šk. 54, zavihek 6207, dr. Vinko Murnik.
  • SI AS, 641, Telovadno društvo Sokol v Ljubljani, šk. 54, zavihek 6210.
  • SI AS, 641, Telovadno društvo Sokol v Ljubljani, šk. 9, zavihka 1084 in 1092.
  • SI AS, 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, upravni oddelek, šk. 32, dokument 3342, Pravila Slovenskega planinskega društva.

Literatura

  • »Novi telovadni sistemi.« Slovenski Sokol, 25. april 1913, 34.
  • »Žena v Sokolu.« Slovenski sokol, 25. maj 1913, 39.
  • Aškerc, Anton. »Ali naj dame kolesarijo?« Slovenski narod, 6. avgust 1898.
  • Batagelj, Borut. »Ali naj dame kolesarijo?: Kolesarke in žensko telo na prehodu iz 19. v 20. stoletje.« Zgodovina za vse, XI/2 (2004), 40–53.
  • Batagelj, Borut. »V družbi kolesa: v rosni dobi ljubljanskega kolesarjenja.« Ljubljana med nostalgijo in sanjami, 2/1 (2013), 15.
  • Batagelj, Borut. »Z biciklom na levo!« V: Dve koli in par nog, ur. Boris Brovisnky, 39–51. Bistra pri Vrhniki: Tehniški muzej Slovenije, 2010.
  • Brovinsky, Boris. »Kratek pregled skozi zgodovino proizvodnje koles na Slovenskem.« Kolesarstvo. LXIII/1-2 (2015), 140–146.
  • Brovinsky, Boris. »Kratek zgodovinski pregled proizvodnje koles na Slovenskem.« V: Dve koli in par nog, uredil Boris Brovisnky, 71–87. Bistra pri Vrhniki: Tehniški muzej Slovenije, 2010.
  • Brovinsky, Boris. »S kolesi iz zbirk tehniškega muzeja Slovenije skozi čas.« V: Dve koli in par nog, ur. Boris Brovisnky, 7–31. Bistra pri Vrhniki: Tehniški muzej Slovenije, 2010.
  • Costa, Etbin H. Nekaj besed o telovadstvu. Ljubljanskim Sokolovcem v spomin novega leta 1864. Ljubljana: J. Blaznik, 1864.
  • Doupona, Mojca in Krešimir Petrovič. Šport in družba: sociološki vidiki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2000.
  • Južni Sokol, 13. september 1871.
  • Laibacher Tagblatt, 8. oktober 1870, 2.
  • Mikša, Peter in Elizabeta Gradnik. Trden kakor kamen. Kratka zgodovina Turistovskega kluba Skala. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2017.
  • Mikša, Peter in Kornelija Ajlec. Slovensko planinstvo = Slovene mountaineering. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2015.
  • Mikša, Peter in Urban Golob. Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana: Friko, Mikša in partnerji, 2013.
  • Mikša, Peter. “Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga” : Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju. Zgodovinski časopis, 69/1/2 (2015), 112–123.
  • Mikša, Peter. »Šport na Slovenskem. Oris organizacije in športne politike na Slovenskem v 19. in 20. stoletju.« V: Statusna vprašanja slovenskega športa, ur. Dušan Macura, Mojca Doupona Topič in Blanka Mekinda, 139–150. Ljubljana: Fakulteta za šport, 140.
  • Mlakar, Janko. Iz mojega nahrbtnika. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972, 19.
  • Olympic games. Dostopno na: http://www.olympic.org/uk/games/index_uk.asp (dostop: december 2016).
  • Pavlin, Tomaž in Mikša Peter. “Ni zadosti, da slovensko ženstvo samo pripenja trakove na sokolske zastave.” V: Tominšek Perovšek, Mateja (ur.), et al. Slovenke v dobi moderne. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2012, str. 106-115.
  • Pavlin, Tomaž. »Oris slovenske kolesarske zgodbe do razhoda z jugoslovansko državo.« Kolesarstvo, LXIII/1-2 (2015) 129–136.
  • Pavlin, Tomaž. »Zanimanje za sport je prodrlo med Slovenci že v široke sloje.« Telesnokulturno in športno organiziranje na Slovenskem pred prvo svetovno vojno in po njej. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2005.
  • Pavlin, Tomaž. Naša pot: 150 let ustanovitve Južnega Sokola in sokolskega gibanja. Ljubljana: Fakulteta za šport, 2014, 36 in 44.
  • Pavlin, Tomaž: »Športna (telovadna, strelska, planinska in športna) društva.« V: Društvena in klubska kultura v Sloveniji, ur. Alja Brglez in Barbara Vogrinec, 121–147. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo, 2004, 121.
  • Pernišek, France. Zgodovina slovenskega orla. Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1989.
  • Račič, Marko, Tomo Levovnik in Marko Levovnik. Naši olimpijci = Slovene olympians. Ljubljana: Klub slovenskih olimpijcev, Olimpijski komite, 2012.
  • Slovenski narod, 20. julij 1898.
  • Slovenski sokol, 25. marec 1905, 27–28.
  • Smerke, Zlatko. Planinarstvo i alpinizam. Zagreb: Planinarski savez Hrvatske, 1989, 27.
  • Starc, Gregor. Discipliniranje teles v športu. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo, 2003.
  • Stepišnik, Drago. Kolesarstvo na Slovenskem. Ob devetdesetletnici. Ljubljana: Kolesarska zveza Slovenije, 1979.
  • Stepišnik, Drago. Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1968.
  • Stergar, Rok. »Prišel, videl in — obupal: Jan Zdeněk Veselý in ljubljanski sokoli.« V: Naša pot: 150 let ustanovitve Južnega Sokola in sokolskega gibanja = Our way : 150 years since the Southern Sokol and the Sokol movement were established, ur. Tomaž Pavlin, 36–46. Ljubljana: Fakulteta za šport. 2014.
  • Strojin, Tone. Zgodovina slovenskega planinstva. Radovljica: Didakta, 2009, 258.
  • Studen, Andrej. »Ženska naj se drži kuhalnice.« V: Historični seminar, ur. Oto Luthar, 149–164. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1994.
  • Šaver, Boštjan. »Družbena invencija in ideološka konstrukcija modernega športa.« V: Kalejdoskop športa: uvod v športne študije, ur. Mitja Velikonja, Peter Stanković in Gregor Starc, 13–130. Maribor: Aristej, 2009.
  • Šugman, Rajko. Zgodovina svetovnega in slovenskega športa. Ljubljana: Fakulteta za šport, 1997.
  • Unsworth, Walt. Because it is there, famous mountaineers 1840–1940. London, 1968.
  • Vrišer, Sergej. »Kroji slovenskega sokolstva in orlovstva med leti 1863-1941.« Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38/1-2 (1990), 43–49.
  • Zaletel, Vinko. Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva. Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1933.

Kontakti avtorjev

dr., Bojan Balkovec, docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

dr. Jure Gašparič
Inštitut za novejšo zgodovino

dr. Drago Kladnik, znanstveni svetnik
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika

Jasper Klomp, doktorski študent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Maja Lukanc, mlada raziskovalka
Inštitut za novejšo zgodovino

dr. Peter Mikša, docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

dr. Andrej Pančur, znanstveni sodelavec
Inštitut za novejšo zgodovino

dr. Božo Repe, redni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

dr. Mojca Šorn, znanstvena sodelavka
Inštitut za novejšo zgodovino

Maja Vehar, mlada raziskovalka, asistentka
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

In accordance with European models, at the end of the second half of the 19th century gymnastic and sport clubs started to emerge in Slovenia; they were the first providers of organised and expertly guided sport training. It started out as an exclusively male domain, because society still perceived the female body as fragile and vulnerable. Consequently, it was made harder for women to engage in sports. Despite that, the first women’s sport (gymnastic) society was created in Slovenia in 1901. Gymnastics and sport became cultural novelties that offered women the chance to assert themselves, both individually and socially, and helped to change the traditional stereotypes about women, their social roles, and the activities suitable for them.

Go to Top