Skupščina Republike Slovenije v času razpadanja socializma in Jugoslavije kot predmet historične analize
Jure Gašparič, Andrej Pančur, Mojca Šorn
Odpri PDF
Prenesi PDF
Retrospektive-I_1-02_GasparsicPancurSorn_SkupscinaRS-1Povzetek članka
Tranzicija socialističnega parlamenta v demokratični večstrankarski parlament predstavlja enkratno historično točko, ki odpira kar nekaj vprašanj, ki niso važna le znotraj zgodovinopisja, marveč imajo tudi širšo družbeno veljavo. Kakšen je bil proces politične preobrazbe? Kakšne so bile želje in pričakovanja ljudi? Kakšne so bile želje nastajajoče politične elite? Kako se je novi parlament spopadal s težavami? Kako je parlament deloval, kakšni kulturni vzorci so se uveljavili? In nenazadnje še posebej važno vprašanje: kako se je neizkušeni parlament (zlasti v primeru Jugoslavije, Češkoslovaške in Vzhodne Nemčije) soočal z razpadanjem oz. združevanjem skupne države?
Raziskovalci smo pri iskanju odgovorov v ospredje analize postavili dobesedne zapise skupščinskih sej. Naše še zmerom trajajoče delo poteka v več fazah. Najprej smo s spletne strani slovenskega parlamenta s pomočjo metode luščenja podatkov pridobili zapisnike sej Skupščine Republike Slovenije 1990–92. Ker so ti zapisniki sej objavljeni v HTML formatu, ki ni primeren za nadaljnjo strojno obdelavo podatkov, smo jih pretvorili v enoten zapis formata XML. Pri tem smo se zgledovali po sorodnih primerih dobrih praks. Na podlagi tako označenih zapisnikov sej, ki jih bomo povezali še z drugimi bazami podatkov (poslanci, politične stranke in organizacije, vlada, klasifikacije dnevnih redov in zakonodaje), bomo raziskovalci naredili različne vrste vsestranskih analiz. Analizirali bomo lahko dolžine in načine govorov, besedišče, neartikulirane izraze, vse podatke bomo lahko navzkrižno prepletali …
Nadaljnje analize, ki jih načrtujemo, bodo ob pritegnitvi dosedanjih izsledkov raziskav empirično in podrobno pojasnjevale delovanje samega parlamenta in s tem na novo opredeljevale njegove pogajalske zmožnosti, razmerja moči in njegov vpliv. Prepričani smo, da bomo tako lažje razumeli vlogo in položaj parlamenta v družbi ter funkcioniranje parlamenta in politike nasploh.
Viri in literatura
- Berberih Slana, Aleksandra. »Delovanje Demosa v parlamentu.« Časopis za zgodovino in narodopisje, 72 [37]/3-4 (2001), 537–84.
- CLARIN-PLUS Workshop: »Working with Parliamentary Records.« Sofija, 27.–29. marec 2017. Dostopno na: https://www.clarin.eu/event/2017/clarin-plus-workshop-working-parliamentary-records (dostop: 7. september 2017).
- Čepič, Zdenko. »Opozicija ‘opozicije’.« Časopis za zgodovino in narodopisje, 72 [37]/3-4 (2001), 617–40.
- Deutsche Forschungsgemeinschaft. DFG-Praxisregeln »Digitalisierung«. Bonn: Deutsche Forschungsgemeinschaft, 2016. Dostopno na: http://www.dfg.de/formulare/12_151/12_151_de.pdf (dostop: 7. januar 2017).
- Gašparič, Jure. »Slovenian Socialist Parliament on the Eve of the Dissolution of the Yugoslav Federation. A Feeble ‘Ratification Body’ or Important Political Decision-Maker?« Prispevki za novejšo zgodovino/Contributions to Contemporary History, 55/3 (2015), 41–59.
- Gjuričová, Adéla in Tomáš Zahradníček. »Nevítaný pokus o emancipaci. Federální shromáždění v československé revoluci 1989.« Soudobé dějiny 23/3-4 (2015), 348–65.
- Hansard archive (digitised debates from 1803). www.parliament.uk, Dostopno na: http://www.hansard-archive.parliament.uk/ (dostop: 5. september 1917).
- Jakubíček, Miloš in Vojtěch Kovář. »CzechParl, Corpus of Stenographic Protocols from Czech Parliament.« V: Proceedings of Recent Advances in Slavonic Natural Language Processing, RASLAN 2010, ur. Petr Sojka and Aleš Horák, 41–46. Tribun EU, 2010. Dostopno na: http://www.muni.cz/research/publications/914313 (dostop: 19. julij 2016).
- Lusa, Stefano. Razkroj oblasti. Slovenski komunisti in demokratizacija države. Ljubljana: Modrijan, 2012.
- Maier, Viktor. Wie Jugoslawien verspielt wurde. München: C. H. Beck, 1995.
- Martin-Dancausa, Carlos in Maarten Marx. »Parliamentary documents from Spain.« V: Proceedings of the International Conference on Language Resources and Evaluation, ur. Nicoletta Calzolari et al. Valetta: LREC, 2010. Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/239585911 (dostop: 19 julij 2016).
- Marx, Maarten in Anne Schuth. »DutchParl. The Parliamentary Documents in Dutch.« V: Proceedings of the International Conference on Language Resources and Evaluation, ur. Nicoletta Calzolari et al., 3670–77. Valetta: LREC, 2010, 3670–77. Dostopno na: http://www.lrec-conf.org/proceedings/lrec2010/pdf/263_Paper.pdf (dostop: 19. julij 2016).
- Ogrodniczuk, Maciej. »The Polish Sejm Corpus.« V: LREC 2010. Eight International Conference on Language Resources and Evaluation, ur. Nicoletta Calzolari et al., 2219–23. Istanbul, 2012. Dostopno na: http://www.lrec-conf.org/proceedings/lrec2012/pdf/653_Paper.pdf (dostop: 19. julij 2016).
- Pančur, Andrej in Mojca Šorn. »Digitalni pristop k parlamentarni zgodovini. Uporaba gradiva Državnega zbora v digitalni humanistiki.« V: Četrt stoletja Republike Slovenije – izzivi, dileme, pričakovanja, ur. Jure Gašparič in Mojca Šorn, 115–126. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2016.
- Pančur, Andrej in Mojca Šorn. »Smart Big Data. Use of Slovenian Parliamentary Papers in Digital History,« Prispevki za novejšo zgodovino/Contributions to Contemporary History, 56/3 (2016), 130–46.
- Pančur, Andrej, Mojca Šorn in Tomaž Erjavec. Slovenian parliamentary corpus SlovParl 1.0 (2016). Dostopno na: Slovenian language resource repository CLARIN.SI. http://hdl.handle.net/11356/1075.
- Pančur, Andrej, Mojca Šorn in Tomaž Erjavec. Slovenian parliamentary corpus SlovParl 2.0 (2017). Dostopno na: Slovenian language resource repository CLARIN.SI. http://hdl.handle.net/11356/1167.
- Pančur, Andrej. »Označevanje zbirke zapisnikov sej slovenskega parlamenta s smernicami TEI.« V: Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika, ur. Tomaž Erjavec in Darja Fišer, 142–48. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani, 2016, 142–48. Dostopno na: http://nl.ijs.si/isjt16/proceedings-en.html (dostop: 5. september 2017).
- Pesek, Rosvita. Osamosvojitev Slovenije. ‘Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?’. Ljubljana: Nova revija, 2007.
- Prispevki za novejšo zgodovino/Contributions to Contemporary History. Complex Parliaments in Transition. Central European Federations Facing Regime Change 55/3 (2015).
- Repe, Božo. Jutri je nov dan. Slovenci in razpad Jugoslavije. Ljubljana: Modrijan, 2002.
- Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992, II. knjiga. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.
- Slovenski parlamentarni korpus. Dostopno na: http://exist.sistory.si/exist/apps/parla/ (dostop: 26. marec 2018).
- SlovParl (parlament), Dostopno na: https://www.clarin.si/kontext/first_form?corpname=slovparl (dostop: 26. marec 2018).
- SlovParl (parlament). Dostopno na: https://www.clarin.si/noske/run.cgi/corp_info?corpname=slovparl.
- Steinmetz, Willibald. Das Sagbare und das Machbare. Zum Wandel politischer Entscheidungsspielräume: England 1780–1867. Stuttgart: Klett-Cotta, 1993.
- TEI Consortium. TEI P5. Guidelines for Electronic Text Encoding and Interchange. Text Encoding Initiative Consortium, 2017. Dostopno na: http://www.tei-c.org/Guidelines/P5/ (dostop: 7. september 2017).
- Tüffers, Bettina. Die 10. Volkskammer der DDR. Ein Parlament im Umbruch. Selbstwahrnehmung, Selbstparlamentarisierung, Selbstauflösung. Berlin in Düsseldorf: KGParl in Droste, 2017.
Kontakti avtorjev
dr., Bojan Balkovec, docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
dr. Jure Gašparič
Inštitut za novejšo zgodovino
dr. Drago Kladnik, znanstveni svetnik
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika
Jasper Klomp, doktorski študent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Maja Lukanc, mlada raziskovalka
Inštitut za novejšo zgodovino
dr. Peter Mikša, docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
dr. Andrej Pančur, znanstveni sodelavec
Inštitut za novejšo zgodovino
dr. Božo Repe, redni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
dr. Mojca Šorn, znanstvena sodelavka
Inštitut za novejšo zgodovino
Maja Vehar, mlada raziskovalka, asistentka
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Abstract (Izvleček članka v angleščini)
This paper presents the methodological aspect of an in-depth analysis of the Slovene Assembly in the exciting period of 1990–1992, when democratically elected deputies changed and adapted the rules for all of society within the framework of socialist parliamentarism, and ultimately adopted independence acts. The research was carried out at the Institute of Contemporary History. The main area of interest was how the parliament per se operated at the time of transformation in 1990–1992, and the conduct of the deputies/delegates. The analysis focused on verbatim transcripts of the Assembly’s sessions. Of course, such an approach encounters many obstacles. The basic methodological problem is, of course, the great amount of sources (in 1991 alone the deputies uttered over 5 million words). We, the researchers, have therefore decided to take a different and methodologically innovative approach to the analysis. Our analysis will be conducted using digital methods and tools.