Retrospektive, letnik III, številka 1

Prihod in namestitev ruskih emigrantov v Kraljevino SHS v arhivskih in avto/biografskih virih

Petra Kim Krasnić
Prihod in namestitev ruskih emigrantov v Kraljevino SHS v arhivskih in avto/biografskih virih [ PDF ] Odpri PDF Prihod in namestitev ruskih emigrantov v Kraljevino SHS v arhivskih in avto/biografskih virih [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive-III_1-04_Krasnic_RuskiEmigrantiKraljevinaSHS

Povzetek članka

V obdobju ruske državljanske vojne in po nastanku Sovjetske zveze je Rusijo zapustilo okoli milijon ljudi. Da bi pobegnili pred političnim zatiranjem in vojno, so na parnikih emigrirali v tujino, med drugim tudi v Kraljevino SHS. Po različnih podatkih je država sprejela med 40.000 in 70.000 ruskih beguncev, med njimi pripadnike Bele armade in njihove družinske člane ter ostale nasprotnike komunizma. Zaradi prenapolnjenosti ladij je prihajalo do epidemij nalezljivih bolezni, predvsem tifusa, saj je bilo na njih težko vzdrževati higienske razmere, zato je bila glavna skrb francoske in angleške vrhovne komande ter štaba generala Vrangla, da se čimprej najde namestitev za begunce. Zaradi pomanjkanja namestitvenih prostorov, sredstev in vsesplošne krize v Kraljevini SHS, je sprejem in namestitev tako velikega števila ljudi predstavljal ogromno težavo. Ruske begunce so zato nameščali v taborišča, nekdanje vojašnice, grajske stavbe in druge opustele zgradbe, kjer so živeli v velikem pomanjkanju. Da bi se spopadla z nastalo krizo, je Kraljevina SHS sprejela številne ukrepe. S strani jugoslovanske vlade je bil odrejen vladni pooblaščenec za namestitev ruskih beguncev, po ukinitvi te funkcije pa je to delo prevzela Državna komisija za ruske begunce. Ob tem se je občutno povečala tudi humanitarna pomoč. Prispevek temelji na arhivskih virih ter spominski literaturi in časopisnih člankih iz tega obdobja, iz katerih je razvidna razsežnost problematike prihoda in namestitve ruskih beguncev v prvih letih po prihodu v Kraljevino SHS. Preko teh virov dobimo vpogled v subjektivni migracijski proces, ki ga večina dosedanjih študij o ruskih emigrantih v Kraljevini SHS dolgo časa ni vsebovala. Podatki, ki jih dobimo v teh virih, so ključni za razumevanje subjektivnih begunskih izkušenj, poleg tega pa so pomemben instrument za preverjanje avtentičnosti arhivskih virov. Hkrati odpirajo odgovore na niz vprašanj, njihova vrednost pa je predvsem v osebnih doživljanjih in čustvovanjih posameznih beguncev, s čimer se iz brezimnih množic sestavljajo konkretne individualne zgodbe, ki omogočajo boljše razumevanje migracijskih procesov.

Viri in literatura

Arhivski viri

  • SI AS (Arhiv Republike Slovenije), 1931, t. e. 1053, Beloemigracija u Jugoslaviji 1918 – 1941, knjiga I, DSUP FNRJ, UDB, I, odd. Beograd, januar 1955.
  • SI AS, 1931, t. e. 1053, Beloemigracija u Jugoslaviji 1918 – 1941, knjiga II, DSUP FNRJ, UDB, I, odd. Beograd, januar 1955.
  • SI AS, 1931, a. e. 945, Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, Peter Borisov: Iz življenja ruskih emigrantov v Ljubljani, 27. november 1952.
  • SI AS, 1931, 1315–5, Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, t. e. 1053, Beloemigranti.
  • SI AS, 1931, a. e. 402-1, Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, Ruska društva in organizacije v Sloveniji od leta 1921 do 1945.
  • SI AS, 1931, 1315-5, Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, Zapisnik o zaslišanju Glebov Ivana, Maribor, 28. avgust 1949.

Časopisni viri

  • »Быт русской эмиграции«, Наш мир, številka 12, 8. junij 1924.
  • »Dvanajsti Božič«. Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, 6. januar 1926, letnik 7, številka 4.
  • »Ruski dijaki v Ljubljani.« Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, 3. marec 1922, letnik 3, številka 53.
  • »Ruski visokošolci v Ljubljani.« Slovenski narod, 17. marec 1923, številka 63.
  • »V znamenju bratske ljubavi. Eminentno kulturno delo ruske emigracije med nami.« Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, 6. januar 1926, letnik 7, številka 4.

Literatura

  • Арсеньев, Алексей. Прибытие русских беженцев-эмигрантов в Королевство СХС: свидетельства v: Столетие двух эмиграций. 1919–2019.
  • Arsenjev, Aleksej. »Ruska emigracija u Dubrovniku.« V: Ruski emigranti u Hrvatskoj između dva rata. Rubovi, memorija. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo, 2006.
  • Арсеньев, А. Кириллова, О. Сибинович, М. (ред. колл.). Русская эмиграция в Югославии. Москва: Издательство Индик, 1996.
  • Gresserov-Golovin, Peter. Moja ljuba Slovenija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1985.
  • Гусефф, Катрин. Русская эмиграция во Франции: социальная история (1920 – 1939) / пер. с француского Э. Кустовой. Москва: Новое литературное обозрение, 2014.
  • Pulko, Radovan. Rusko zamejstvo v slovenskih deželah. Kidričevo: Zgodovinsko društvo, 2018.
  • Pulko, Radovan. »Taborišče ruskih beguncev v Strnišču.« V: Zbornik Občine Kidričevo. Kidričevo: Občina, 2010, 158–173.
  • Ratej, Mateja. Ruski diptih. Iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2014.
  • Sergej Kislovskij. Vospominanija (Rukopis). – Porodični arhiv Kislovski, Novi Sad.
  • Sorokin, Veronika. »Odstiranje preteklosti. Delavske kolonije v Ljubljani.« V: Glasilo Ljubljana, številka 10, 2018, str. 46–47.
  • Strle, Urška. »Begunke v slovenskem delu Kraljevine (1918–1941).« V: Dolga pot pravic žensk: pravna in politična zgodovina žensk na Slovenskem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: Studia humanitatis, 2013, str. 159–184.

Internetni viri

Kontakti avtorjev

Žiga Blaj, magister zgodovine

Sindi Časar, mlada raziskovalka
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Lara Iva Dreu, magistrica profesorica zgodovine in diplomirana anglistka

Božidar Flajšman, asist. dr., profesor likovne umetnosti
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Monika Kastelic

Petra Kim Krasnić, mag. prof. zgodovine in ruščine, doktorska študentka
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Nika Radi, univerzitetna diplomirana anglistka in univerzitetna diplomirana zgodovinarka

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

Due to the Russian Civil War (1917–1922), many supporters of the White movement and opponents of communism went into exile. They also emigrated to the Kingdom of SHS, where they arrived in several waves. The first wave took place in 1919, the largest wave represented a group of emigrants who came after the defeat of the White Russian forces of General Pyotr Wrangel and at the end of the most important battles in 1920. Individual smaller groups were arriving until 1928 (according to some archival data even later). The Kingdom of SHS accepted between 40,000 and 70,000 Russian emigrants. The article examines their arrival, accommodation, and ways of integration into the Yugoslav environment.

Go to Top