Retrospektive, letnik VII, številka 1

Usode uradnic in uradnikov po prvi svetovni vojni

Irena Selišnik
Usode uradnic in uradnikov po prvi svetovni vojni [ PDF ] Odpri PDF Usode uradnic in uradnikov po prvi svetovni vojni [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_VIIx1-01_Selisnik_UsodeUradnikovPoSVI

Povzetek članka

Pregled številčnih dokumentov nam je razkril, da na Kranjskem večjega odpuščanja uradnikov v političnih uradih ni bilo, je pa bil na Štajerskem odhod Nemcev pogostejši. Oblast ga je rešila tako, da je tja namestila predvsem “rojene Štajerce” ter mlade kadre s pravnih fakultet. Med njimi so bili tudi primorski begunci, ki pa so na Štajersko prišli k svojim že prebeglim sorodnikom. Medtem ko je bila ob prevratu za nekatere odločitev o narodnosti logična in hitra, pa je drugim sprožala velike dileme, tretji pa si z vprašanjem pripadnosti sploh niso bili povsem na jasnem.

Viri in literatura

Arhivski viri

  • Arhiv Republike Slovenije. SI AS 66. Odslovitev uradnikov nemške narodnosti. Škatla 2 in 4.
  • Arhiv Republike Slovenije. SI AS 16-IV-2-50. Kadrovske zadeve plače pomožnih uradnikov napotki 1914–1923, škatla 82.
  • Arhiv Republike Slovenije. SI AS 16-IV-2-56. Personalne zadeve pisarniški pomočniki 1919–1921 škatla 88.
  • Arhiv Republike Slovenije. SI AS 16-IV-2-57. Personalne zadeve pisarniški pomočniki 1918–1919, škatla 89.
  • Arhiv Republike Slovenije. SI AS 16-IV-2-42. Uradništvo 1921 škatla 75.
  • Arhiv Republike Slovenije. SI AS 16-IV-2-41. Uradništvo 1920, škatla 74.
  • Arhiv Republike Slovenije. SI AS 16-IV-2-40. Uradništvo 1919, škatla 73.
  • Arhiv Republike Slovenije. SI AS 16-IV-2-39. Uradništvo 1918, škatla 72.
  • Arhiv Republike Slovenije. AS 60–82. Gradivo za sejo narodne vlade, škatla 9.
  • Arhiv Republike Slovenije. SI AS 67. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Splošni oddelek, Upravni oddelek, Personalne mape.

Objavljeni viri

  • Čermelj, Lavo. Spomini na moja tržaška leta. Ljubljana: Slovenska matica, 1969.
  • Deželna vlada za Slovenijo 1919–1921. Politična uprava I.
  • Habe, Tone. Pogled iz malega sveta. Ljubljana: DZS, 1959.
  • Personal–Standesausweis der.k.k.politischen Verwaltungs–Behörden und Organe im Herzogtume Kärnten. Nach dem Stande vom 1. April 1918. Klagenfurt, 1918.
  • Personal–Standesausweis der.k.k.politischen Verwaltungs–Behörden in Trieste und im Künstenlande. Nach dem Stande vom 1.März 1917. Trieste, 1917.
  • Sejni zapiski Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in deželnih vlad za Slovenijo 1918–1921. I. del: od 1. nov. 1918 do 26. feb. 1919. Ljubljana, 1998.
  • Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani 1918–1919.

Literatura

  • Bajc, Gorazd. Fašistična zakonodaja in Slovenci med obema vojnama. Acta Histriae 11/2 (2003): 19–40.
  • Bajc, Gorazd, in Egon Pelikan. “Od konca prve do začetka druge svetovne vojne (1918–1941).” V Na oni strani meje. Slovenska manjšina v Italiji in njen pravni položaj: Zgodovinski in pravni pregled 1866–2004, ur. Gorazd Bajc, 59–92. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2004.
  • Biber, Dušan. Nacizem in Nemci v Ljubljani 1933–1941. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1966.
  • Cvirn, Janez. “Nemci na Slovenskem (1848–1941).” V Nemci na Slovenskem 1941–1955, ur. Dušan Nečak, 99–144. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002.
  • Grafenauer, Bogo. Koroški Slovenci v zgodovini. Ljubljana: Znanstveni inštitut pri Predsedstvu Snos, 1945.
  • Heindl, Waltraud. Josephinische Mandarine. Bürokratie und Beamte in Österreich. Dunaj: Böhlau Verlag, 2013.

Kontakti avtorjev

Jan Ciglenečki, doc. dr.
Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Božidar Flajšman, asist. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Sara Hajdinac, mlada raziskovalka
Inštitut za zgodovinske študije, Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Fin Lucu Dražovič, dipl. filozof in zgodovinar

Patrick Pirš, mag. prof. teh., učitelj tehnike in tehnologije
JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina

Irena Selišnik, doc. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Žiga Smolič, mladi raziskovalec
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

The author shows the changes in the national and gender-specific structure of the civil service in Slovenia immediately after the First World War. With the departure of the Germans and the arrival of many refugees from Littoral and Carinthia, as well as the changes in the employment of women, the situation of civil servants in Carniola and the Slovenian part of Styria, as well as in Carinthia before the referendum, changed considerably. Quantitative studies showed that the changes in the national sense were smaller in Carniola than in the Slovenian part of Styria, where Germans were largely replaced by locals and young practitioners. A review of the numerous applications in the archive reveals many dilemmas in connection with the decision as to whether someone would keep their job. The influx of civil servants from Littoral Coast in Carniola was also regulated by the National Council in Trieste. By 1921, the vacancies for civil servants were more or less filled, and refugees had less chance of being employed if they had a lower level of education.

Go to Top