Retrospektive, letnik II, številka 2–3

Povzetek članka

Razstava Slovenija na plakatih zbirke Salce, ki je bila odprta v Narodni galeriji 30. oktobra 2019, predstavlja 52 plakatov iz zbirke italijanskega trgovca Ferdinanda Salceja (1878–1962). Salce, ki je bil doma iz Trbiža, je zbral kar 24.580 plakatov, ki jih je po smrti zapustil italijanski državi. Razstavljeni plakati, nastali med letoma 1910 in 1960, se navezujejo na današnje ozemlje Slovenije in vključujejo turistične plakate, prireditvene plakate ter komercialne reklamne plakate.

Turistični plakati promovirajo naravne lepote, zdravilišča in letovišča, kot so Bohinj, Bled, Rimske Toplice ter hotel Palace v Portorožu. Prireditveni plakati oglašujejo kulturne in športne prireditve, kongrese ter sejme, kot je Ljubljanski velesejem. Reklamni plakati pa vključujejo oglaševanje izdelkov, kot so pralna sredstva, pivo Union, rogaška mineralna voda in drugi izdelki slovenskih ter mednarodnih blagovnih znamk.

Plakati odsevajo politično in družbeno dogajanje tistega časa. Na njih so zapisi v več jezikih, vključno s srbščino, hrvaščino, italijanščino, nemščino in francoščino. Zanimiv primer so plakati za Postojnsko jamo, ki so bili po Rapalski pogodbi (1920) večinoma označeni z italijanskim nazivom Postumia Grotte.

Najstarejši plakati, nastali v času secesije, so delo umetnikov, kot so Argio Orell, Ugo Flumiani in Glauco Cambon, pa tudi Avstrijca Franza Lenharta, znanega po plakatih za letovišča v Dolomitih. Med slovenskimi ustvarjalci izstopajo Ivan Vavpotič, Božidar Jakac, Janez Trpin, Peter Kocjančič, Janko Omahen, Herman Hus in drugi. Plakati ponujajo pregled različnih umetniških slogov, vključno s fauvizmom, kubizmom, ekspresionizmom, novo stvarnostjo in konstruktivizmom.

Razstava prepričljivo dokazuje, da je bilo takratno slovensko grafično oblikovanje na ravni najvidnejših evropskih praks. Prikazana je raznovrstnost oblikovanja in umetniške kreativnosti, ki so bistveno prispevale k vizualni identiteti slovenskega prostora v preteklosti.