Z veseljem sporočamo, da je izšla nova tematska številka znanstvene revije Retrospektive (letnik IX, številka 1), posvečena vprašanju meja kot zgodovinskih praks v Jugovzhodni Evropi.
Številko sta uredila dr. Kornelija Ajlec in dr. Božo Repe. Tematska številka je nastala na podlagi izbranih prispevkov mednarodne konference Borders in Southeast Europe: Geography or Imagination?, ki je potekala od 16. do 18. maja 2025 v Podgorici v okviru Joint History Project (JHP 2.0).
Prispevki v številki obravnavajo meje ne zgolj kot črte na zemljevidih, temveč kot zgodovinsko oblikovane in politično pomenljive prakse. Meje so v številki razumljene kot prostori razmejevanja, pripadnosti, nasilja, spomina, kartografskih predstav, političnega diskurza in zgodovinskega izobraževanja. Številka tako odpira vprašanje, kako se meje proizvajajo, upravičujejo, naturalizirajo, izpodbijajo in prenašajo skozi institucije, zemljevide, učbenike, javni govor in vsakdanje življenje.
Vsebina številke:
– Zvezdana Kovač, Foreword
Uvodno besedilo predstavi širši okvir Joint History Project in pomen premisleka o mejah v Jugovzhodni Evropi. Meje so razumljene kot materialne in simbolne tvorbe, ki oblikujejo identitete, politične odločitve in kolektivni spomin.
– Kornelija Ajlec in Božo Repe, Borders as Historical Practices
Uredniški uvod opredeli osrednjo problemsko zasnovo številke: meje niso le geografska dejstva, temveč zgodovinske kategorije, ki organizirajo prostor, identitete in zgodovinski pomen. Številka se vsebinsko premika od kartografske produkcije prostora, prek nasilnih in sodobnih mejnih praks, do pouka zgodovine, kurikulov in učbenikov.
– Srđan Radović, Borders, Spaces, and Ethnic Maps in South East Europe (An Overview)
Avtor obravnava etnične oziroma etnografske zemljevide v Jugovzhodni Evropi in nekdanji Jugoslaviji ter pokaže, da zemljevidi niso nevtralne predstavitve prostora. Nasprotno, delujejo kot družbene in politične konstrukcije, ki povezujejo ozemlje, identiteto in zahteve po legitimnosti.
– Kornelija Ajlec in Božo Repe, Occupation Borders as High-Intensity Border-Making: Slovenia, 1941–1945
Članek analizira okupacijske meje na Slovenskem med drugo svetovno vojno kot primer kratkotrajnega, vendar izrazito intenzivnega ustvarjanja meja. Avtorja pokažeta, da dolgoročni učinki meja niso nujno povezani z njihovim trajanjem, temveč z intenzivnostjo prisile, demografskimi pretresi, zamenjavo upravnih struktur in prekinitvijo ustaljenih prostorskih praks.
– Kriton Kuci, Banal Nationalism and the (In)visibility of Borders: The Case of Albania and Greece
Prispevek obravnava albansko-grški pomorski spor skozi koncept banalnega nacionalizma. Avtor analizira, kako politični in medijski diskurz mejo spreminjata v simbol suverenosti, nacionalnega dostojanstva, pravnosti in zgodovinskega spomina.
– Angelos Palikidis, Teaching History in Contemporary Balkans: A Comparative Analysis Based on the Survey of the Observatory on History Teaching in Europe
Članek ponuja primerjalni pregled poučevanja zgodovine v izbranih državah jugovzhodne Evrope na podlagi raziskave Observatory on History Teaching in Europe. Avtor opozarja na pomen nacionalne zgodovine, rigidnost učnih načrtov, preobremenjenost vsebin ter razkorak med akademskim zgodovinopisjem in šolsko zgodovino.
– Vassiliki Sakka, History Education in Greece: How do Borders and Neighbors Fit in Conservative Curricula? Cracking the Canon with Bottom-up Initiatives
Avtorica analizira, kako grški pouk zgodovine obravnava meje, sosede, manjšine in raznolikost. Prispevek pokaže, da uradni učni načrti pogosto utrjujejo monokulturne in nacionalne pripovedi, hkrati pa opozori na pobude učiteljev, akademskih mrež in mednarodnih projektov, ki skušajo od spodaj odpirati prostor za večperspektivno in vključujoče zgodovinsko izobraževanje.
– Kenan Çayir, Reimagining Civilization and Nationhood through Education: “The Century of Türkiye Maarif (Educational) Model”
Članek kritično analizira turško kurikularno reformo iz leta 2024 in njeno uresničitev v učbeniku zgodovine za 9. razred. Avtor pokaže, kako reforma zgodovinsko pripoved umešča v pan-turško in turško-islamsko civilizacijsko imaginacijo ter kako šolski kurikul sodeluje pri oblikovanju predstav o naciji, civilizaciji in zgodovinski kontinuiteti.
Tematska številka Borders as Historical Practices prinaša interdisciplinaren in problemsko usmerjen vpogled v zgodovino meja v Jugovzhodni Evropi. Prispevki skupaj pokažejo, da meje niso statične ali samoumevne, temveč nastajajo, se spreminjajo in vztrajajo skozi politične odločitve, nasilje, kartografske prakse, javni diskurz, izobraževanje in spomin.
Celotna številka je dostopna na spletni strani revije Retrospektive: https://retrospektive-journal.org/digitalni-arhiv/
