Retrospektive, letnik V, številka 2-3

Rapalska meja in njen vpliv na zgodovinski prostorski razvoj okolice: primer Žirovske kotline

Peter Mikša, Alenka Fikfak, Janez P. Grom
Rapalska meja in njen vpliv na zgodovinski prostorski razvoj okolice: primer Žirovske kotline [ PDF ] Odpri PDF Rapalska meja in njen vpliv na zgodovinski prostorski razvoj okolice: primer Žirovske kotline [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_Vx23-Web-05_MiksaFikfakGrom_RapalskaMejaZirovskaKotlina

Povzetek članka

Vzpostavitev rapalske meje leta 1920 je zagotovila politično osnovo za izgradnjo obsežnih utrdbenih sistemov na italijanski in jugoslovanski strani. Medtem ko so Italijani vzdolž celotne državne kopenske meje zgradili 1851 kilometrov dolg obrambni sistem Alpski zid, so Jugoslovani ob jugoslovansko-italijanski meji zgradili približno 250 kilometrov dolgo »Rupnikovo« obrambno linijo – uradno imenovano Zahodna fronta. Opisana meja je delila slovenski prostor do leta 1945 oz. uradno do leta 1947. Slovenski teritorij, preko katerega je tekla zgoraj opisana že zdavnaj opuščena rapalska meja, je še vedno prepreden s strukturami preteklosti, ki so nekdaj jasno pripadale enemu od obeh obrambnih sistemov. Njuna pripadnost je danes navidezno nejasna. Glede na osnovno namenskost teh struktur in obseg, ki so ga dosegle na vrhuncu gradnje, bi pričakovali, da bodo pri snovanju prostora in načrtovanju grajenih posegov igrali jasno, zaradi svoje zgodovinske sporočilnosti morda celo pomembno vlogo. Navsezadnje posamezni grajeni elementi s svojo prezenco soustvarjajo morfološko sliko nekega teritorija oziroma prostora in ga s tem na edinstven način tudi definirajo. Pa temu ni tako. Oba sistema v celoti in njuni posamezni elementi so, z nekaj redkimi izjemami, le pozabljena memorabilija – pokopališča arhitekture.

Kakšen vpliv pa so fortifikacije imele na (zaledni) prostor ob meji? Tega vprašanja se je dotaknila dotična raziskava, ki je preverila vpliv na morfološki razvoj naselja Žiri. Raziskava je bila usmerjena v razumevanje sektorske delitve rapalske meje in obrambnih sistemov Alpskega zidu in Rupnikove linije. Članek želi prikazati pomen in vrednost prostorskih implikacij dediščine rapalske meje s pomočjo zgodovinske kontekstualizacije in sodobne urbanistične teorije.

V sklopu članka so se iskala oziroma ugotavljala dejstva, ki so pogojevala sektorsko ureditev v celotnem razponu rapalske meje od tromeje na severu do Reškega zaliva na jugu. Rezultati analiz kažejo na večplastnost pomenov in vplivov na razvoj prostora kot posledico delitve homogenega teritorija. Poleg očitnih negativnih učinkov na razvoj na tem teritoriju živečega prebivalstva je raziskava pokazala, da je vsiljena dinamika kot posledica utrjevanja vplivala na razvoj širšega prostora. Primerjani sta naselji Žiri in Idrija s ciljem vzpostavitve pregleda razvojnih razlik v zastavljenih časovnih intervalih. Ugotovljeni razvojni zagon je sledil – v Idriji na italijanski ter v Žireh na strani Kraljevine Jugoslavije – različnim motivom in principom ter je v prostoru pustil še danes vidne, različne in izrazite vzorce grajenega prostora.

Obravnavanim prostorom edinstvene situacije so podlaga za snovanje prihodnjega prostorskega razvoja, ki lahko na podlagi v raziskavi drugače ovrednotene dediščine in njenih vplivov na razvoj prostora ravno v tej dediščini najde motiv za unikatnost razvoja in s tem oblikovanjem izrazite identitete.

Viri in literatura

  • Ajlec, Kornelija, Peter Mikša in Matija Zorn. »Zapadna jugoslovenska granica u današnjoj Sloveniji od kraja Prvoga do kraja Drugoga svjetskog rata.« Historijski zbornik, 72/1 (2019), 91–110.
  • Bizjak, Matjaž. Italijanski obrambni načrti proti Kraljevini SHS/Kraljevini Jugoslaviji in gradnja utrjevanega obrambnega pasu na italijanski vzhodni meji (Rateče-Reka), 1927–1941. Doktorska disertacija. Koper: [M. Bizjak], 2016.
  • Cattaruzza, Marina. »The Making and Remaking of a Boundary – the Redrafting of the Eastern Border of Italy after the two World Wars.« Journal of Modern European History, 9/1 (2011), 66–86.
  • Conzen, M. R. G. »Alnwick, Northumberland: a study in town-plan analysis.« Transactions and Papers (Institute of British Geographers), 27 (1960), 111–122.
  • Drozg, Vladimir. Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Geographica Slovenica, 27. Ljubljana: Inštitut za geografijo, 1995.
  • Duh, Aleksander. »Rupnikova linija, utrdbena linija Kraljevine Jugoslavije na Koroškem.« Retrospektive, 1 (2022), 207–244.
  • Godeša, Bojan. »Slovenci in problem meja med drugo svetovno vojno.« Acta Histriae, 23/3 (2015), 417–432.
  • Gombač, Boris. Les zones franches en Europe. Bruxelles: Bruylant, cop., 1991.
  • Grom, Janez Peter, Peter Mikša in Alenka Fikfak. »Pomen Rapalske meje in vpliv na morfološki razvoj Idrije ter Žirov.« Annales, 31/1 (2021), 117–134.
  • Grom, Janez Peter. »Sektorska delitev obrambnih sistemov rapalske meje in odkrivanje obsega sistema utrdb Rupnikove linije v prostoru.« Igra ustvarjalnosti, 16 (2018), 39–49.
  • Grom, Janez Peter. Vpliv utrdbenih sistemov Rapalske meje na razvoj prostora. Doktorska disertacija. Ljubljana: [J. P. Grom], 2022.
  • Habrnal, Miloš. Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926–1941. Dvůr Králové nad Labem: J. Škoda – Fortprint, 2005.
  • Jankovič Potočnik, Aleksander in Vladimir Tonič. Fortifying Europe‘s soft under-belly: The Rupnik Line, the Vallo Alpino and other fortifications of the Ljubljana Gap. Hoosick Falls: Merriam Press, 2012.
  • Kacin-Wohinz, Milica. Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918 do 1921. Maribor: Obzorja, 1972; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1972.
  • Kofol, Karla. »Varovanje in utrjevanje Rapalske meje.« V: Vojske, orožje in utrdbeni sistemi v Posočju: [katalog razstave], ur. Karla Kofol. Tolmin: Tolminski muzej, 2008.
  • Marković, Zvezdan. Vojska Kraljevine Jugoslavije in utrjevanje zahodne meje na Slovenskem: 1937–1941. Diplomska naloga. Maribor: Univerza v Mariboru, 1995.
  • Mikša, Peter in Matija Zorn. »Obsotelje – the south-eastern border of the German Reich (1941–1945).« V: Occupation borders in Slovenia 1941–1945. 1st ed, ur. Božo Repe, 99–124. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani Press, 2022.
  • Mikša, Peter in Matija Zorn. Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941–1945). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020.
  • Opitz, Rachel in David Cowley. »Interpreting archaeological topography: Lasers, 3D data, observation, visualisation and applications.« V: Interpreting Archaeological Topography, ur. Rachel Opitz in David Cowley, 1–13. Oxford: Oxbow Books, 2013, 1–12.
  • Repe, Božo. »Diplomatsko razkosanje Slovenije med drugo svetovno vojno in določanje meja na terenu.« Zgodovinski časopis, 73/1-2 (2019), 158–192.
  • Repe, Božo (ur.). Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020.
  • Vehar, Maja in Peter Mikša. Obmejni trikotnik: okupacijske meje med Idrijo, Žirmi in Polhograjskimi Dolomiti, 1941–1945. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021.
  • Zorn, Matija in Peter Mikša. »The Rapallo Border between Italy and Yugoslavia after the First World War.« V: Grenzen = Frontières, ur. Gunda Barth-Scalmani et al., 165–181. Zürich: Chronos, 2018.
  • Zorn, Matija in Peter Mikša. »Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine.« V: Nečakov zbornik: Procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja, ur. Kornelija Ajlec, Bojan Balkovec in Božo Repe, 605–642. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2018.
  • Zorn, Matija in Peter Mikša. »Boundary stones and their ‘hidden’ legacy in Slovenia.« V: KREVS, Marko (ur.). Hidden geographies. Cham: Springer Nature, cop. 2021, str. 233-259.
  • Žorž, Grega. Varovanje rapalske meje in vojaška navočnost na območju XI. Armadnega zbora. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2016.

Kontakti avtorjev

Alenka Fikfak, izredna profesorica
Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani

Janez P. Grom, asistent
Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani

Nejc Kavka, mag. prof. zgodovine in mag. prof. geografije

Sara Kobal, mag. prof. zgodovine

Lea Meserko, mag. prof. zgodovine

Peter Mikša, docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Božo Repe, redni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Žiga Smolič, mladi raziskovalec in asistent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Julija Šuligoj, mag. zgodovine, uni. dipl. francistka

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

The establishment of the Rapallo border in 1920 provided the political basis for the construction of extensive fortification systems on the Italian and Yugoslav sides. While the Italians built the 1,851-kilometer-long Alpine Wall defense system along the entire country’s land border, the Yugoslavs built the approximately 250-kilometer-long “Rupnik” defense line along the Yugoslav-Italian border. The research examined the spatial impact that the establishment of the Rapallo border, or more specifically the fortification system of the Rupnikova Line, had on the morphological development of the Žiri settlement.

The results of the analyses show the multifaceted meanings and influences on the development of space as a result of the division of a homogeneous territory. In addition to the obvious negative effects on the development of the population living in this territory, the research showed that the imposed dynamics as a result of consolidation influenced the development of the wider area. The settlements of Žiri and Idrija are compared with the aim of establishing an overview of development differences in set time intervals. The established development momentum followed – in Idrija on the Italian side and in Žiri on the side of the Kingdom of Yugoslavia – different motives and principles, and left visible, different, and distinct patterns of built space in the area even today.

The unique situation of the area under consideration is the basis for the design of future spatial development, which, based on the differently evaluated heritage in the research and its influence on the development of the space, can find a motive for the uniqueness of the development in this heritage, and thus the creation of an expressive identity.

The article aims to illustrate the significance and value of the spatial implications of the heritage of the Rapallo border through historical contextualization and contemporary urban theory.

Go to Top