Retrospektive, letnik VIII, številka 2-5

Technocracy, or: The Fluctuation of Western Imaginaries of Progress in the 20th Century

Sarah Lias Ceide

DOI 10.64651/8-2-8 📋


Technocracy, or: The Fluctuation of Western Imaginaries of Progress in the 20th Century [ PDF ] Odpri PDF Technocracy, or: The Fluctuation of Western Imaginaries of Progress in the 20th Century [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_VIIIx23-06_Ceide_TechnocracyOr

Povzetek članka

Danes izraz »tehnokracija« raziskovalci označujejo kot pojmovno ohlapen, kljub temu pa je tudi izjemno razširjen. V 21. stoletju se je pojavil v političnem diskurzu kot priročna upodobitev sovražnika predvsem med desnopopulističnimi strankami in gibanji. Toda zakaj je prav tehnokracija postala tako vsesplošno prisotna beseda v političnih in javnih razpravah?

Članek sledi zgodovini tega spornega pojma skozi 20. stoletje in skuša pokazati, da vzpon tehnokracije še zdaleč ni bil zgolj nacionalni pojav. Njeno širjenje je mogoče v veliki meri pripisati edinstveni zmožnosti pojma, da izrazi kritične odzive na to, kar je bilo razumljeno kot pretirani družbeni, znanstveni ali industrijski napredek. Od tridesetih let 20. stoletja dalje je postala prav zaradi te značilnosti tehnokracija v razpravah o napredku še posebej privlačna – ne le v medijih in širši javnosti, temveč tudi med politiki in ekonomskimi vplivneži.

Zgodnje širjenje pojma tehnokracije je povezano predvsem z ameriškim inženirjem Howardom Scottom, ki je ob začetku tridesetih let pojem postavil v središče svoje kritike kapitalizma in predlagal, da naj bi politično odločanje prevzeli strokovnjaki in inženirji. Preplet »vladavine strokovnjakov« z mehanizirano proizvodnjo in nezaupanjem v obstoječe politične elite je sprožil prve obsežne razprave o tehnokraciji – hkrati kot obljubi racionalnega napredka in kot nevarni odmik v avtoritarno »vladavino stroja«. Pojem je hitro prodrl tudi v Evropo, kjer sta ga fašistična Italija in nacistična Nemčija preoblikovali in uporabili za lastne predstave o modernosti in tehnološki preobrazbi družbe.

Po drugi svetovni vojni se je pomen pojma spremenil, saj so tehnokracijo vse pogosteje povezovali z antikomunizmom in strahom pred jedrsko znanostjo. Obenem se je razširil tudi na področje ekonomskega upravljanja: od jedrskih fizikov in vojaških strategov do birokratov v mednarodnih institucijah, povsod je bil »tehnokrat« vse pogosteje podoba odtujene elite, odrezane od moralnih in demokratičnih vrednot. V šestdesetih letih se je razumevanje pojma ponovno spremenilo, ko je tehnokracija postala del sporov o državnem gospodarskem načrtovanju.

Članek torej na primerih Združenih držav, Nemčije in Italije pokaže, da je tehnokracija skozi zadnje stoletje delovala kot pojmovno ogledalo ideje napredka, ki je odsevalo njene neprestane preobrazbe v različnih nacionalnih okoljih ter v širših mednarodnih okvirih.

Viri in literatura

Archival Sources

  • Archivio centrale dello Stato
  • ACS (Archivio Centrale dello Stato), Fondo IRI, Numerazione nera, serie 2: Presidente, serie 1: Giuseppe Petrilli, serie 2: Scritti e discorsi, busta 32: Programmazione e personalità umana, Vortragstext, Collegio Ghislieri, Pavia, 29 March 1968.

Official Publications

Newspapers

  • “Atom Seen Causing New ‘Technocracy’.” The New York Times, 7 January 1946.
  • “Auspicata più collaborazione tra politici e tecnici.” Corriere della Sera, 26 January 1968.
  • “Il fallimento della ‘tecnocrazia’.” Corriere della Sera, 27 January 1933.
  • “Kennen Sie Technokratie?” Abendausgabe der Neuen Mannheimer Zeitung, 24 February 1933.
  • “Maschinenkraft als Wertmesser. Kritik der Technokratie.” Kölnische Zeitung, 26 January 1933.
  • “Mussolini Sees Master Mind Needed Here; Bars Technocratic Rule as Too Materialistic.” The New York Times, 11 January 1933.
  • “Technocracy Cult Now Is on the Wane; Break Between Columbia and Howard Scott Brought the Movement to a Climax.” The New York Times, 29 January 1933.
  • “Unsere Sorge der Mensch, unser Heil der Herr.” Honnefer Volkszeitung, 16 August 1958.
  • Bertagnoni, Alfredo. “La macchina che pensa. Meraviglia dell’avvenire.” Corriere della Sera, 13 November 1950.
  • De Ritis, Beniamino. “Il mistero delle maiuscole.” Corriere della Sera, 27 June 1953.
  • De’ Stefani, Alberto. “Tecnocrazia.” Corriere della Sera, 12 January 1933.
  • Di Marzio, Cornelio. “Tecnica e politica.” Corriere della Sera, 16 April 1940.
  • Grieß, Thielko. “Flügelkämpfe bei der Afd. ‘Das Projekt ist in Gefahr’: Björn Höcke im Gespräch.” Deutschlandfunk, 24 March 2015. https://www.deutschlandfunk.de/fluegelkaempfe-bei-der-afd-das-projekt-ist-in-gefahr-100.html (access: June 2025).
  • Hiltscher, Johannes. “Technocracy, Inc.: Elon Musk und das Erbe der Technokraten.” Golem, 12 September 2024. https://www.golem.de/news/technocracy-inc-elon-musk-und-das-erbe-der-technokraten-2409-188232.html (access: June 2025).
  • Jungk, Robert. “Europe and American technocracy.” In: Vero Roberti, “L’Europa teme l’avvento del tetro regno dei ‘robots’.” Corriere della Sera, 8 April 1954.
  • Low, U.M. “Probleme um die Technokratie.” Industrie- und Handelsblatt der Dortmunder Zeitung, 25 February 1933.
  • Sacchi, Filippo. “Tutti uguali di fronte all’atomica.” La Stampa, 1 April 1954.
  • Sheldon, John. “Speer is no Technocrat.” The New York Times, 16 November 1969.
  • Vegas, Ferdinando. “Vita e morte di Stalin.” La Stampa, 17 February 1953.

Literature

  • Bertsou, Eri, and Daniele Caramani, eds. The Technocratic Challenge to Democracy. London: Routledge, 2020.
  • Cozzolino, Adriano, and Diego Giannone. “Technocrats in (the Crises of) the State. Political Change and State Transformations in Italy.” Interdisciplinary Political Studies, 7/1 (2021), 5–34.
  • McDonnell, Duncan, and Marco Valbruzzi. “Defining and Classifying Technocrat-Led and Technocratic Governments.” European Journal of Political Research, 53/4 (2014), 654–671.
  • Esposito, Fernando. Mythische Moderne: Aviatik, Faschismus und die Sehnsucht nach Ordnung in Deutschland und Italien. München: De Gruyter Oldenbourg, 2011.
  • Haupt, Heinz-Gerhard, and Jörg Requate, eds. Aufbruch in die Zukunft. Die 1960er Jahre zwischen Planungseuphorie und kulturellem Wandel. DDR, CSSR und Bundesrepublik Deutschland im Vergleich. Weilerswist: Velbrück Wissenschaft, 2004.
  • Herman, Lise Esther, and Marta Lorimer. “Dancing with the Devil? Emmanuel Macron, Marine Le Pen and the Articulation of a New Political Divide in France.” Nations and Nationalism, 30/3 (2024), 425–440. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/nana.13001 (access: June 2025).
  • Improta, Marco. “Inside Technocracy: Features and Trajectories of Technocratic Ministers in Italy (1948–2021).” Italian Political Science, 16/3 (2021), 220–240.
  • Johnston, Sean F. “Technological Parables and Iconic Illustrations: American Technocracy and the Rhetoric of the Technological Fix.” History and Technology, 2/4 (2017), 196–219.
  • Koch, Claus, and Dieter Senghaas, eds. Texte zur Technokratiediskussion. Hamburg: Europäische Verlagsanstalt, 1970.
  • Koselleck, Reinhart. Futures Past: On the Semantics of Historical Time. Trans. Keith Tribe. New York: Columbia University Press, 2004.
  • Laak, Dirk. “Planung, Planbarkeit und Planungseuphorie.” Docupedia-Zeitgeschichte, 16 February 2010. http://docupedia.de/zg/van_laak_planung_v1_de_2010 (access: 12 June 2025).
  • Lenk, Hans. Technokratie als Ideologie: Sozialphilosophische Beiträge zu einem politischen Dilemma. Stuttgart: W. Kohlhammer, 1973.
  • Leonhard, Jörn. Der überforderte Frieden. Versailles und die Welt 1918–1923. München: C.H. Beck, 2018.
  • Logemann, Jan, Gary Cross, and Ingo Köhler, eds. Consumer Engineering, 1920s–1970s: Marketing Between Expert Planning and Consumer Responsiveness. Berlin: Springer, 2019.
  • Marcuse, Herbert. Schriften aus dem Nachlass: Feindanalysen. Über die Deutschen. Ed. Peter-Erwin Jansen. Springe: Zu Klampen, 2007.
  • Oana, Ioana-Elena, and Abel Bojar. “Populism, Anti-Technocratic Attitudes, and COVID-19 Related Conspiracy Beliefs across Europe.” Comparative European Politics, 21/4 (2023), 515–534.
  • Rangone, Nicoletta. Le programmazioni economiche. L’intervento pubblico in economia tra piani e regolazioni. Bologna: Il Mulino, 2007.
  • Scott, Howard. Introduction to Technocracy. New York: Technocracy Inc., 1933.
  • Technocracy Inc. “What is Technocracy?” The Technocrat, 3/4 (1937), 3–5.
  • Van Laak, Dirk. “Technokratie im Europa des 20. Jahrhunderts – eine einflussreiche ‘Hintergrundideologie’.” In: Theorien und Experimente der Moderne. Europas Gesellschaften im 20. Jahrhundert, ed. Lutz Rafael, 101–128. Köln: Vandenhoeck & Ruprecht, 2012.
  • Veblen, Thorstein. The Engineers and the Price System. New York: W.B. Huebsch, 1921.
  • Weishaar, Wayne. “Technocracy: An Appraisal.” The North American Review, 235/2 (1933), 121–128.
  • Welzer, Harald, ed. Nationalsozialismus und Moderne. Tübingen: Ed. Diskord, 1993.
  • Willeke, Stefan. Die Technokratiebewegung in Nordamerika und Deutschland zwischen den Weltkriegen: Eine vergleichende Analyse. Lausanne: Peter Lang, 1995.

Kontakti avtorjev

Robin Dolar, mag. zgodovine, doktorski študent, mladi raziskovalec
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Tibor Rutar, doc. dr. sociologije
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru

Augusto Petter, dr. zgodovine, ATER (začasni učitelj in raziskovalec)
Oddelek za zgodovino, Sciences Po Paris

Julija Šuligoj, dipl. francistka, mag. zgodovine, doktorska študentka
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Miroslav Vašík, mag. zgodovine, doktorski študent
Inštitut za zgodovino, Filozofska fakulteta, Karlova univerza

Sarah Lias Ceide, dr. zgodovine, raziskovalna sodelavka
Oddelek za zgodovino, Ruprecht-Karls-Universität Heidelberg

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

This article offers a conceptual history of the inflationary term “technocracy” throughout the 20th century, showing that its rise in usage stemmed largely from its capacity to articulate fundamental critiques of the perceived excesses of progress. Whether referring to anxieties about “technization” or to statist ambitions in terms of economic policymaking, denunciations of technocracy linked to ideas of progress were numerous and evolved over the century, depending on who employed the concept – and, crucially, when. Drawing on examples from the United States, Germany, and Italy, the article demonstrates how the conceptual history of technocracy reflects the ongoing fluctuation of Western imaginaries of progress and discourses of modernity.

Go to Top