Retrospektive, letnik VIII, številka 1

Triglav v letu 1895: postavitev stolpa, rojstvo simbola

Peter Mikša

DOI 10.64651/8-1-2 📋


Triglav v letu 1895: postavitev stolpa, rojstvo simbola [ PDF ] Odpri PDF Triglav v letu 1895: postavitev stolpa, rojstvo simbola [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_VIIIx1-02_Miksa_Triglav1895

Povzetek članka

Leto 1895 pomeni prelomnico v zgodovini slovenskega planinstva, kulturne geografije Triglava in procesa nacionalne simbolizacije gora. V tem letu je dovški župnik Jakob Aljaž od lokalne občine odkupil vrh Triglava in na njem lastnoročno načrtoval, naročil ter organiziral postavitev kovinskega stolpa, ki je takoj postal prepoznaven simbol slovenstva in je nemudoma dobil ime Aljažev stolp. Postavitev stolpa ni bila zgolj tehnično ali planinsko dejanje, temveč izrazito politična gesta v času naraščajočih napetosti med slovensko in nemško planinsko dejavnostjo v Julijskih Alpah. Članek kronološko predstavi ključne faze leta 1895: od ideje, načrtovanja in izdelave stolpa, njegovega prenosa in postavitve na vrhu, do blagoslova in zgodnjih odzivov v javnosti. Posebna pozornost je posvečena analizi prve vpisne knjige v stolpu, ki omogoča vpogled v zgodnje obiskovalce Triglava in simbolni učinek stolpa že v prvi sezoni. Prispevek tako povezuje mikrozgodovinski pristop z vprašanji nacionalne identifikacije, simbolne topografije in kulturne apropriacije naravne krajine.

Viri in literatura

NŠAL – Nadškofijski arhiv v Ljubljani

  • Nadškofijski arhiv v Ljubljani (NŠAL), Župnijski arhiv (ŽA) Dovje, fasc. 2., Kronika 1878–1925.
  • Arhiv republike Slovenije (SI ARS), 0068A, Register društev, št. 3342, Slovensko planinsko društvo, Pravila društva.

Slovenski planinski muzej

  • Vpisna knjiga Aljažev stolp 1895-1905. Slovenski planinski muzej, Gornjesavski muzej Jesenice.

Časopisni viri

  • »Aljažev stolp na Triglavu.« Slovenec, 6. avgust 1895.
  • Aljaž, Jakob. »Planinski spomin.« Planinski vestnik, 22/6 (1922).
  • Aljaž, Jakob. »Oris mojega življenja.« Planinski vestnik, 23/10 (1923).
  • Aljaž, Jakob. »Planinski spomini.« Planinski vestnik, 23/5 (1923).
  • Debelak Deržaj, Mira Marko. »Kronika Triglava.« Planinski vestnik, 49/2 (1949).
  • Tuma, Henrik. »Po severni steni Triglava.« Planinski vestnik, 9/9 (1910).

Literatura

  • Deutscher und Österreichischer Alpenverein »Section Krain« in Laibach 1874–1901. Ljubljana: Selbstverl. der Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereines, 1901.
  • Klinar, Stanko. Aljažev stolp. Celje: Mohorjeva družba, 1993.
  • Lačen Benedičič, Irena in Saša Marec. »Prva vpisna knjiga Aljaževega stolpa.« V: Triglav 240: program in knjižnica izvlečkov, ur. Matiji Zorn. Ljubljana: Založba ZRC, 2018.
  • Mikša, Peter. Matica planinstva. Ljubljana: Planinsko društvo Ljubljana-Matica, 2013.
  • Mikša, Peter. »«Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga« : Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju.« Zgodovinski časopis, 69/1-2 (2015).
  • Mikša, Peter, Matej Ogrin in Kristina Glojek. »Od kod gorska identiteta Slovencev?« Geografski zbornik, 64/3-4 (2017).
  • Mikša, Peter. Triglav in Jakob Aljaž. Ljubljana: Viharnik, 2017.
  • Mikša, Peter in Zorn Matija. »The »battle« for the mountains: Germans versus Slovenes in the South-Eastern Alps in the late 19th and early 20th century.« V: Advances in environmental research, ur. Justin A. Daniels, 199–227. New York: Nova Science Publishers, 2018.
  • Mikša, Peter in Matija Zorn. »Nacionalno ”markiranje” slovenskih gora pred prvo svetovno vojno; National marking of Slovenian mountains before World War I.« Igra ustvarjalnosti, 6/6 (2018).
  • Mikša, Peter. »Od gore do simbola: Triglav in njegova vloga pri Slovencih.« Geografija v šoli, 29/2 (2021).
  • Mikša, Peter in Matija Zorn. »Nacionalni boj za gore in slovenska identiteta.« Časopis za zgodovino in narodopisje, 92/1 (2021).
  • Mikša, Peter in Kornelija Aljec. Slovensko planinstvo skozi čas. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2022.
  • Mikša, Peter in Maja Pirš. »«Triglavski kralj«, sin Elizabete Jarc iz Gabrja.« Domači kraj: zbornik Občine Dobrova – Polhov Gradec in okoliških krajev, 7/7 (2025).
  • Mlakar, Janko. Jakob Aljaž, triglavski župnik. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 1953.
  • Strojin, Tone. Zgodovina slovenskega planinstva: Slovenska planinska organizacija: SPD-PZS: 1893–1948–2003. Radovljica: Didakta, 2009.

Spletni vir

Kontakti avtorjev

Damijan Guštin, višji znanstveni sodelavec, dr.
Inštitut za novejšo zgodovino

Polona Meglič, dipl. zgodovinarka in diplomantka teoloških študijev

Peter Mikša, izr. prof. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Pino Hiti Ožinger, dipl. zgodovinar
Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Vladimir Osolnik, zaslužni profesor, dr
Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta

Maruša Steiner, mag. zgodovine

Bor Zavrl, mag. zdr. nege
Zdravstveni dom Ljubljana, enota Bežigrad

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

The year 1895 marked a turning point in the history of Slovenian mountaineering, the cultural geography of Triglav and the national symbolic appropriation of the mountains. In that year, Jakob Aljaž, a priest from Dovje, bought the summit of Triglav from the local municipality and personally designed, commissioned and organised the construction of a metal tower on the summit. The structure immediately became a powerful emblem of Slovenian identity. The construction of the Aljaž Tower was not just a technical or alpine initiative, but a deliberate political act in the context of growing tensions between Slovenian and German mountaineering organisations in the Julian Alps. This article reconstructs the chronology of events in 1895, from the idea, planning and construction of the tower to its transport, erection, inauguration and reception. Particular attention is paid to analysing the original summit register, which provides information about the first visitors.

Go to Top