Retrospektive, letnik VIII, številka 1

Slovenska partizanska vojska in italijanski izstop iz vojne

Damijan Guštin

DOI 10.64651/8-1-6 📋


Slovenska partizanska vojska in italijanski izstop iz vojne [ PDF ] Odpri PDF Slovenska partizanska vojska in italijanski izstop iz vojne [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_VIIIx1-06_Gustin_SloPartizanskaVojska

Povzetek članka

Vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja je poleti 1943 predvidelo, da bo Italija kmalu izstopila iz vojne. Zato je zbralo vse partizanske brigade v Ljubljanski pokrajini, da bi tedaj osvojile čim več orožja in vojaškega materiala italijanske vojske. Ko je bila vdaja Italije 8. septembra 1943 objavljena, je Glavni štab NOV in POS ukazal takojšen pritisk na italijanske enote v garnizijah, da so se te vdajale in izročile več deset tisoč kosov orožja, tudi težjega. Hkrati je vodstvo odredilo splošno mobilizacijo moških v partizansko vojsko. Manj načrtovano je prebivalstvo na Primorskem sprožilo vstajo, ki je vodila v razpad italijanske oblasti in množično, marsikje spontano, vzpostavljanje partizanskih enot. Posledica tega procesa je bila hitra številčna rast partizanske vojske – od 6.000 na okoli 25.000 pripadnikov. Organizacijski razvoj ji je komaj sledil. Število brigad, osnovnih bojnih enot, se je z novoustanovljenimi povečalo od 6 na 13 v Ljubljanski pokrajini in od 9 na Primorskem.

Viri in literatura

Viri

Arhiv Republike Slovenije

  • SI AS 1851 Glavni štab NOV in POS.
  • SI AS 1854 Odredi 9. korpusa.
  • Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del 6, Borbe v Sloveniji. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1961.
  • Dokumenti organov in organizacij NOB v Sloveniji. Knjiga 8: julij 1943. Ljubljana: Arhiv RS, 2001.
  • Dokumenti organov in organizacij NOB v Sloveniji. Knjiga 11: zapisniki sej 1942–1945. Ljubljana: Arhiv RS, 2012.

Literatura

  • Ambrožič, Lado. Cankarjeva brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975.
  • Ambrožič, Lado. Dvanajsta brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1991.
  • Ambrožič, Lado. Gubčeva brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972.
  • Ambrožič, Lado. Petnajsta divizija. Ljubljana: Založba Borec, 1983.
  • Bavec, Franjo. Bazoviška brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1970.
  • Cuzzi, Marco. L’occupazione italiana della Slovenia (1941–1943). Roma, 1998.
  • Ferenc, Tone. Kapitulacija Italije … Maribor: Obzorja, 1967.
  • Guček, Milan. Šercerjeva brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1973.
  • Kiauta, Ladislav. Bračičeva brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1982.
  • Kiauta, Ladislav. Na bojni črti Osemnajste. Ljubljana: Zavod Borec, 1973.
  • Kraševec, Velimir. Deveta kočevska brigada. Ljubljana: Revija Obramba, 1991.
  • Lah, Borivoj – Boris. Ljubljanska brigada. Ljubljana, 1990.
  • Mikuž, Metod. Pregled zgodovine NOB v Sloveniji. III. knjiga. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1973.
  • Pavlin, Mile. Petnajsta brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1969.
  • Petelin, Stanko. Prešernova brigada. Ljubljana: Borec, 1980.
  • Stiplovšek, Miroslav. Šlandrova brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga; Maribor: Obzorja; Domžale: Odbor Šlandrove brigade, 1971.
  • Strle, Franci. Tomšičeva brigada: 1943. Ljubljana: Naša obramba, 1989.
  • Vogrič, Rudi. Boj Belokranjcev. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1973.
  • Vratuša, Anton. Iz verig v svobodo: Rabska brigada. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1998.

Kontakti avtorjev

Damijan Guštin, višji znanstveni sodelavec, dr.
Inštitut za novejšo zgodovino

Polona Meglič, dipl. zgodovinarka in diplomantka teoloških študijev

Peter Mikša, izr. prof. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Pino Hiti Ožinger, dipl. zgodovinar
Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Vladimir Osolnik, zaslužni profesor, dr
Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta

Maruša Steiner, mag. zgodovine

Bor Zavrl, mag. zdr. nege
Zdravstveni dom Ljubljana, enota Bežigrad

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

In the summer of 1943, the leadership of the Slovenian national liberation movement predicted that Italy would soon withdraw from the war. Therefore, it gathered all the partisan brigades in the Ljubljana region in order to seize as many weapons and military materials as possible from the Italian army. When the surrender of Italy was announced on September 8, 1943, the Headquarters of the National Liberation Army of Slovenia ordered immediate pressure on the Italian units in the garrisons to surrender and hand over tens of thousands of pieces of weapons, including heavier arms. At the same time, the leadership ordered the general mobilization of men into the partisan army. Less planned, the population in the Primorska region launched an uprising that led to the collapse of Italian rule and the massive, in many places spontaneous, establishment of partisan units. The result of this process was the rapid numerical growth of the partisan army – from 6,000 to around 25,000 members. Organizational development barely kept up. The number of brigades, basic combat units, increased from 6 to 13 in the Ljubljana Province and from 9 in the Primorska region with the newly established ones.

Go to Top