Kočevski zbor, osvobodilna fronta slovenskega naroda in Bogdan Osolnik, diplomat, humanist in zagovornik prava
Vladimir Osolnik
Odpri PDF
Prenesi PDF
Retrospektive_VIIIx1-11_Osolnik_BogdanOsolnikPovzetek članka
Moj oče Bogdan Osolnik je bil med pobudniki in prvi »delovni« predsednik Zbora slovenskih odposlancev v Kočevju od 1. do 4. oktobra 1943 ter pomemben člen pri oblikovanju in uresničevanju vsebinskih odločitev, ki so dolgoročno določile usodo slovenskega naroda na poti do miru, svobode, državnosti in do mednarodnopravne uveljavitve. Pripravil sem kratko tridelno besedilo (I.–III.), ki prikazuje življenje našega očeta, v imenu štirih njegovih otrok: Katje (Katjuša, Rog 1944), Nika (Nikolaj, Novo mesto 1946), Vladimir – Mirko (Ljubljana 1948) in Vere (Beograd 1950), ter nekaj pojasnil očetovih misli in stališč v zvezi z zapisanimi besedami v naslovu tega skromnega osebnega prispevka.
Kontakti avtorjev
Damijan Guštin, višji znanstveni sodelavec, dr.
Inštitut za novejšo zgodovino
Polona Meglič, dipl. zgodovinarka in diplomantka teoloških študijev
Peter Mikša, izr. prof. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Pino Hiti Ožinger, dipl. zgodovinar
Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Vladimir Osolnik, zaslužni profesor, dr
Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta
Maruša Steiner, mag. zgodovine
Bor Zavrl, mag. zdr. nege
Zdravstveni dom Ljubljana, enota Bežigrad
Abstract (Izvleček članka v angleščini)
My father, Bogdan Osolnik, was among the initiators and the first “working” president of the Assembly of Slovenian Deputies in Kočevje from October 1 to 4, 1943, and played an important role in shaping and implementing substantive decisions that long-term determined the fate of the Slovenian nation on its path to peace, freedom, statehood, and international legal recognition. I have prepared a short three-part text (I–III) that presents the life of our father on behalf of his four children: Katja (Katjuša, Rog 1944), Niko (Nikolaj, Novo mesto 1946), Vladimir – Mirko (Ljubljana 1948), and Vera (Belgrade 1950), along with some explanations of our father’s thoughts and positions related to the words recorded in the title of this modest personal contribution.