Retrospektive, letnik VII, številka 1

Odziv slovenskega časopisja na protestniško gibanje v Iranu v letih 1978 in 1979

Fin Lucu Dražovič
Odziv slovenskega časopisja na protestniško gibanje v Iranu v letih 1978 in 1979 [ PDF ] Odpri PDF Odziv slovenskega časopisja na protestniško gibanje v Iranu v letih 1978 in 1979 [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_VIIx1-05_LucuDrazovic_OdzivSloCasopisjaProtestiIran

Povzetek članka

O protestniškem gibanju v Iranu so od slovenskih časopisov najpogosteje poročala Delo in Primorski dnevnik, poleg njiju pa je o tej tematiki občasno poročal tudi Dnevnik. Večer je poročal zelo redko, Mladina pa, z izjemo ene novice, o dogajanju med revolucijo v Iranu sploh ni poročala.
Zelo izražena je bila razlika v frekvenci poročanja med prvo polovico leta 1978 in pa obdobjem od odhoda šaha iz države januarja naslednje leto. Protesti v prvem obdobju, ko ti niso bili dojeti kot resna grožnja šahovemu režimu, Manko resne analize je botroval k temu, da so bili protestniki predstavljeni kot politično nekoherentna gmotna breza jasne vizije in ideološke osnove. Pogosteje poročanje, ki se je začelo z avguštom in septembrom, je prineslo tudi prispevke z resnejšo analizo. Od takrat naprej je bila verska komponenta in njen voditelj Homeini izpostavljen kot ključni del opozicije. Tovrstno narracijo je prvi zavzel časopis Delo, kasneje pa tudi Večer, Dnevnik in Primorski dnevnik. Slednji je o protestih poročal daleč najbolj homogen. V poročanju vseh časopisov pa je povsem izostala analiza levičarskih gibanj, ki so soustvarjale revolucijo. To je presenetljivo predvsem zato, ker je šah Mohamed Reza ves čas govoril o komunistih kot o glavnih nasprotnikih režima. Začetna zadržanost, postopne dvige frekvencije poročanja, predvsem pa zelo slaba reprezentacija levičarskih gibanj v slovenskih časopisih se skladajo z nepopolnostjo takratnega jugoslovanskega vodstva do dogajanja v Iranu. Jugoslovanski predsednik Josip Broz – Tito je o protestniškem gibanju v Iranu sicer govoril kot o resni grožnji za šahovo oblast, a se nikakor ni opredelil do samega dogajanja. Kot prevladojočo skupino znotraj protestniškega gibanja pa je izpostavil islamsko sekto. Po drugi strani ostalih gibanj, ki so sestavljala revolucijo, ni omenjal. Pri tem je treba poudariti, da Jugoslavija ni podpirala nobenega od levičarskih opozicijskih gibanj v Iranu. Je pa Tito govoril o veliki razslojenosti družbe in šahovih reformah, ki se ljudstva niso dotaknile, o čemer so poročali tudi slovenski časopisi.

Viri in literatura

Časopisni viri

Delo

  • »Krvave demonstracije v Iranu« Delo, 11. januar 1978, letnik 20, št. 7, 16.
  • »Krvavi nederi v Iranu«. Delo, 12. januar, letnik 20, št. 8, 1.
  • »Žrtve demonstracij v Iranu«, Delo, 20. februar 1978, letnik 20, št 41, 8.
  • »Spet nemiri v Iranu«, Delo, 31. marec 1978, letnik 20, št. 75, 24.
  • »Vojska na teheranskem bazarju«, Delo, 11. maj 1978, letnik 20, št. 107, 16.
  • »Solzivec in streli v Teheranu«, Delo, 12. maj 1978, letnik 20, št. 108, 11.
  • »Šah in protivladne skupine«, Delo, 9. junij, 1978, letnik 20, št. 132, 3.
  • »Spremembe v tajni službi«, Delo, 10. julij, 1978, letnik 20, št. 157, 4.
  • »Nemiri v Mašadu«, Delo, 26. julij, letnik 20, št. 170, 9.
  • »Bolezen imenovana bogastvo«, Delo 5. avgust 1978, letnik 20, št. 179, 24.
  • Šuštar, Miran »Drama v Teheranu«, Delo 9. september 1978, letnik 20, št. 209, 5.
  • »Vojska je na ulicah«, Delo 9. september 1978, letnik 20, št. 209, 1.
  • »V Iranu znova vre«, Delo, 10. oktober 1978, letnik 20, št. 235, 20.
  • Pahor, Božidar. »Homeini poziva armado in ljudstvo k prevratu«, Delo, 11. oktober 1978, 5.
  • »Homeini v Parizu napoveduje udar«, Delo, 11. januar 1979, letnik 21, št. 9, 20.
  • »Homeini pripravlja začasno vlado«, Delo, 15. januar 1979, letnik 21, št. 11, 11.
  • Somun, Hajrudin. »Šah raje nazaj kot v levvo«, Delo, 4. september 1978, letnik 20, št. 204, 4.
  • »Iran znova v vrtincu stavk«, Delo, 5. oktober 1978, letnik 20, št. 231, 1.
  • »V Iranu vre«, Delo, 23. oktober 1978, letnik 20, št. 246, 8.
  • »Plin obtičal«, Delo, 31. oktober 1978, letnik 20, št. 253, 20.
  • »Nemiri in stavke v iranskih mestih«, Delo, 27. november 1978, letnik 20, št. 275, 8.
  • »Strah pred nemirih«, Delo, 13. november 1978, letnik 20, št. 263 1.
  • »Konec šahove ere, spomeniki podri« Delo, 18. januar, 1979, letnik 21, št. 14, 1.

Primorski dnevnik

  • »Protivladne demonstracije v Iranu zahtevale doslej najmanj 20 smrtnih žrtev«, Primorski dnevnik, 12. maj 1978, 6.
  • »Še nepojasnjeno ozadje terorističnega atentata na kinodvorano v mestu Abadan«, Primorski dnevnik, 22. avgust 1978, 1.
  • »V strahovitem požaru v Iranu umrlo 400 oseb«, Primorski dnevnik, 22. avgust 1978, letnik 34, 1.
  • »Na destine mrtvih in ranjenih v Teheranu vlada oklicala obsedeno stanje«, Primorski dnevnik, 9. september 1978, 1.
  • »Iranske oblasti ovirale delovanje mednarodne preiskovalne komisije«, Primorski dnevnik, 14. oktober 1978, 6.
  • »V mnogih iranskih mestih še vedno vlada napetost«, Primorski dnevnik 15. avgust 1978, 1.
  • »Šah si skuša pridobiti zaupanje javnega mnenja«, Primorski dnevnik, 9. november 1978, 1.
  • »Vodje opozicije pozivajo k oboroženi vstaji«, Primorski dnevnik, 12. november 1978, 1.
  • Livi, Roberto. »Iranska opozicija si skuša pridobiti naklonjenost vojske«, Primorski dnevnik, 16. januar 1979, 1.
  • »Kljub tankom in vojaški represiji iranske množice kljubujejo šahu«, Primorski dnevnik, 5. december 1978, 1.
  • Livi, Roberto »Prikaz moči opozicije pred teheransko univerzo«, Primorski dnevnik, 14. januar 1979, 1.
  • »V Iranu še vedno stavke in nered«, Primorski dnevnik, 10. oktober 1978, 1.

Dnevnik

  • »Peti val nemirov«, Dnevnik, 22. avgust 1978, 4.
  • »V Iranu zaostreno«, Dnevnik, 29. avgust 1978, 4.
  • »Demonstracije pod ognjem«, Dnevnik, 9. september 1978, 4.
  • »Vojaška vlada«, Dnevnik, 8. november 1978, 4.
  • »Mir ali premirje?«, Dnevnik, 7. september 1978, 4.

Večer

  • »Kaj prinašajo vojaki?« Večer, 14. november 1978, 2.
  • »36 stavk na dan«, Večer, 10. oktober 1978, 2.
  • »Zaostrovanje v Iranu«, Večer, 20. januar 1979, 2.

Mladina

  • Štrajin, Darko. »Iran končno brez šaha«, Mladina, 25. januar 1979, 5.

Literatura

  • Abrahamian, Ervand. A History of Modern Iran. Cambridge: Cambridge University Press, 2008.
  • Abrahamian, Ervand. Iran Between Two Revolutions. New Jersey: Princeton University Press, 1982.
  • Abrahamian, Ervand. Khomeinism: Essays on the Islamic Republic. Berkley and Los Angeles: University of California Press, 1993, 72.
  • Abrahamian, Erevand. Radical Islam. The Iranian Mojahedin. London: I. B. Tauris and Co Ltd, 1989.
  • Acconcia, Giuseppe. Veliki Iran. Ljubljana: Inštitut Časopis za kritiko znanosti, 2023.
  • Axworthy, Michael. Revolutionary Iran: A History of the Islamic Republic. New York: Oxford University Press, 2013.
  • Amanat, Abbas. Iran: A Modern History. New Heaven: Yale University Press, 2017.
  • Bakhash, Shaul, The Reign of Ayatollahs. Iran and the Islamic Revolution. New York: Basic Books, Inc. 1984.
  • Hiro, Dilip. Iran Under the Ayatollahs. New York: Routledge, 2017.
  • Keddie, Nikki. Modern Iran. Roots and Results of Revolution. New Haven and London: Yale University Press, 2003.
  • Keshavarzian, Arang. Bazar and State in Iran. The Politics of the Tehran Marketplace. Cambridge: Cambridge University Press, 2007.
  • Kurzman, Charles. The Qum Protests and the Coming of the Iranian Revolution, 1975 and 1978. Social Science History, 27.3, 2003.
  • Jakovina, Tvrtko. Treća strana hladnog rata. Zagreb: Fraktura 2011.
  • Milani, Mohsen M. The Making of Iran’s Islamic Revolution: From Monarchy to Islamic Republic. New York: Routledge, 2018.
  • Parsa, Misagh. Social Origins of the Iranian Revolution. London: Rutgers University Press, 1989.
  • Vakil-Zad, Cyrus. »Organization, Leadership and Revolution: Religiously-Oriented Opposition in the Iranian Revolution of 1978–1979.« Journal of Conflict Studies, 10/2 (1990): 5 – 25.

Kontakti avtorjev

Jan Ciglenečki, doc. dr.
Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Božidar Flajšman, asist. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Sara Hajdinac, mlada raziskovalka
Inštitut za zgodovinske študije, Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Fin Lucu Dražovič, dipl. filozof in zgodovinar

Patrick Pirš, mag. prof. teh., učitelj tehnike in tehnologije
JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina

Irena Selišnik, doc. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Žiga Smolič, mladi raziskovalec
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

The protest movement in Iran in 1978 and 1979 that ousted Shah Mohammad Reza Pahlavi from power was made up of a wide variety of political and social groups, among which the Islamic component, led by Ayatollah Ruhollah Mousavi Khomeini, was the dominant one. The subject of this paper is the coverage of the protest movement in the Slovenian newspapers *Delo, Dnevnik, Večer, Primorski dnevnik* and *Mladina*. With the help of literature the analysis of this coverage is carried out, along with a comparative analysis of the differences in coverage between the newspapers concerned.

Go to Top