Hudičev ples. Nemška ofenziva na osvobojenem ozemlju Žumberka in Bele krajine julija 1944

Božidar Flajšman
Hudičev ples. Nemška ofenziva na osvobojenem ozemlju Žumberka in Bele krajine julija 1944 [ PDF ] Odpri PDF Hudičev ples. Nemška ofenziva na osvobojenem ozemlju Žumberka in Bele krajine julija 1944 [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_VIIx1-04_Flajsman_HudicevPles

Povzetek članka

Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je Bela krajina postala osvobojeno ozemlje, na katerem se je začel odvijati pomemben del nacionalne zgodovine. Tu so se nastanili Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, Izvršni odbor Osvobodilne fronte in vrsta drugih institucij.

Z namenom zatreti partizansko gibanje so Nemci in njihovi sodelavci izvedli nekaj posamičnih vdorov ter tako skušali ponovno vzpostaviti nadzor nad tem območjem. Ena od ofenziv na osvobojenem ozemlju Žumberka in Bele krajine se je začela 10. julija in je trajala do 17. julija 1944. V tem vdoru je bila prizadeta predvsem Metlika z okoliškimi kraji.

Komisija pri Predsedstvu SNOS za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev je takoj po končanih bojih ugotavljala zločine sovražnika in popisovala škodo na podlagi pričevanj žrtev in drugih prič. Komisija je obiskala vse prizadete kraje, ogledala si je pogorišča, zaslišala veliko število prič, pri župnih uradih je dvignila mrliške liste pomorjenih prebivalcev ter zdravnikom poslala poizvedbe o telesnih poškodbah. Med svojim delovanjem, ki je trajalo od 18. do 28. julija 1944, je med drugim ugotovila, da je napad izvedla vojska, ki ji je poveljeval komandant 1. kozaške konjeniške divizije – generalporočnik Helmuth von Pannwitz.

V času vdora so sovražni vojaki ubili dvanajst ljudi, dve ženski sta umrli zaradi eksplozij min, ranjenih je bilo sedem ljudi; zgorelo je 52 hiš, 214 gospodarskih poslopij in 70 vinskih hramov, odpeljali so 67 glav živine, 86 prašičev in prek tisoč glav perutnine, šest konj, 13 ovac, dve kozi, 159 zajcev in mnogo vina; ljudem so vzeli tudi 484.500 lir, 140 RM in 6000 kun. Zgorelo je osem glav goveda in 16 prašičev.

Slovenske in hrvaške partizanske enote so imele v teh bojih sledeče izgube: enote IV. hrvaškega korpusa so imele 26 mrtvih, 103 ranjene in 13 pogrešanih, enote VII. slovenskega korpusa pa okoli 40 mrtvih in 110 ranjenih. Belokranjski odred je imel v teh bojih 10 ranjenih, 16, večinoma iz 1. bataljona, pa so pogrešali, saj so jih sovražni vojaki ujeli. Koliko žrtev – padlih, ranjenih in pogrešanih – je imel sovražnik, je težko reči, ker njihova poročila ne omenjajo izgub.

V članku so predstavljeni nekateri dokumenti, pričevanja, različni zapisi in odzivi na ofenzivo. Predstavljena pa so tudi pričevanja nekaterih še danes živečih očividcev takratnega dogajanja.

Viri in literatura

Arhivski viri

  • Arhiv Belokranjskega muzeja Metlika.
  • Arhiv Bože Praprotnik.
  • Arhiv Božidarja Flajšmana.
  • Arhiv Jakobine Pahor Pugelj.
  • Arhiv Jožice Novak.
  • Arhiv Lojzeta Jožeta Žabkarja.
  • Arhiv Tatjane Bogdanovič.
  • Arhiv Republike Slovenije:
  • SI AS 1827, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev.
  • SI AS 1865, Komanda vojne oblasti, komande področij in komande mest sedmega korpusa.

Literatura

  • Ambrožič-Novljan, Lado. Gubčeva brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972.
  • Cerar, Srečko in Škrk, Gracijan. Gradili smo, Inženirska (gradbena) brigada. Ljubljana: Odbor skupnosti borcev Inženirske (Gradbene) brigade, 1992.
  • Cerkvenik, Denis. Med rasizmom in nujo 1943–1945. Ljubljana: Historia: znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 2023.
  • Dular, Jože. Adlešiči v Beli krajini: ob stoletnici zgraditve šole. Adlešiči: Odbor za proslavo stoletnice šole, 1960.
  • Flajšman, Božidar. Podobe časa. Metlika na razglednicah. Metlika: Mestna skupnost Metlika, 2015.
  • Flajšman, Božidar. Vinceremo, Videt čemo: Okupacijske meje v Beli krajini 1941–1945. V: Vinceremo-Videt čemo, ur. Bojan Balkovec, 7–45. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2020.
  • Karlin, Alma. Moji izgubljeni topoli. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
  • Kladnik, Tomaž, Jurjavčič, Katarina in Jože Dežman. Vojne fotografije/War photos 1941–1945, Partizanske enote/Partisan Units. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2010.
  • Komelj, Miklavž. Kako misliti partizansko umetnost? Ljubljana: Založba /*cf.*, 2009.
  • Metlika v plamenih. Metlika: Zveza borcev NOV, 1964.
  • Nečak, Dušan. Hallsteinova doktrina in Jugoslavija. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002.
  • Polič, Radko. Belokranjski odred. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975.
  • Rus, Zvonko. Kronika mesta Metlike II. Metlika: Belokranjsko muzejsko društvo, 2003.
  • Smolej, Viktor. Stari politiki in javni delavci. Izdalo uredništvo slovenskega poročevalca, 1944.
  • Vogrič, Rudi. Boj Belokranjcev. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1973.
  • Zupan, Vitomil. Menuet za kitaro na petindvajset strelov. Murska Sobota: Pomurska založba, 1980.
  • Weiss, Janez. Od daleč je videla kako so padale bombe na mesto. Črnomelj: Občina, 2013.
  • Weiss, Janez. Ves Dragatuš trpi, krivi in nekrivi. Dragatuš: Krajevna skupnost, 2024.

Časopisni viri

  • Saje, Franček. Za konec tedna. V vrhovih belogardističnega narodnega izdajstva. Delo, sobota, 11. oktober 1969.
  • Konec komunistične ‘idile’ v Beli krajini. Slovenec, 30. julij 1944.
  • Kranjc, Viljem. Alojz Grčar-Mitja. Naša skupnost (Ljubljana Moste-Polje), letnik 21, številka 24, 1980.

Internetni viri

Intervjuji v hrambi Božidarja Flajšmana (video posnetek ali zapis pogovora)

  • Bogdanovič, Tatjana (roj. Grčar), Ljubljana, 9. maj 2024.
  • Rebolj Canič, Slavica, Metlika, 20. april 2024.
  • Guštin, Boris, Metlika, 20. april 2024.
  • Komac, Marija (roj. Urh), Metlika, 20. april 2024.
  • Pugelj Pahor, Jakobina, Metlika, 24. april 2024.
  • Praprotnik, Boža, Nova vas (Bloke), 7. maj 2024.

Viri in avtorstvo slikovnega gradiva

  • Slika 1, Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika.
  • Slika 2, Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika.
  • Slika 3, https://de.wikipedia.org/wiki/Helmuth_von_Pannwitz#/media/Datei:Generals_Shkuro_and_von_Pannwitz.jpg
  • Slika 4, Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika.
  • Slika 5, SI AS 1865, Komanda vojne oblasti, komande področij in komande mest sedmega korpusa, škatla 9.
  • Slika 6, Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika.
  • Slika 7, Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika.
  • Slika 8, Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika.
  • Slika 9, SI AS 1827, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, škatla 72.
  • Slika 10, SI AS 1827, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, škatla 72.
  • Slika 11, SI AS 1827, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, škatla 72.
  • Slika 12, SI AS 1827, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, škatla 72.
  • Slika 13, SI AS 1827, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, škatla 72.
  • Slika 14, Slovenec, 30. 7. 1944.
  • Slika 15, Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika.
  • Slika 16, Arhiv Lojzeta Jožeta Žabkarja.
  • Slika 17, Avtor fotografije Božidar Flajšman, Metlika, 20. 4. 2024.
  • Slika 18, Avtor fotografije Božidar Flajšman, Metlika, 20. 4. 2024.

Kontakti avtorjev

Jan Ciglenečki, doc. dr.
Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Božidar Flajšman, asist. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Sara Hajdinac, mlada raziskovalka
Inštitut za zgodovinske študije, Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Fin Lucu Dražovič, dipl. filozof in zgodovinar

Patrick Pirš, mag. prof. teh., učitelj tehnike in tehnologije
JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina

Irena Selišnik, doc. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Žiga Smolič, mladi raziskovalec
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

After Italy’s capitulation in September 1943, Bela krajina became liberated territory, marking the onset of a crucial chapter in national history. It housed the Main Headquarters of the National Liberation Army and Partisan Detachments of Slovenia, the Executive Committee of the Liberation Front, and various other institutions. To quell the partisan movement, German forces and their collaborators launched multiple incursions to regain control of the region. One such offensive targeted the liberated territory of Žumberk and Bela krajina, commencing on July 10 and lasting until July 17, 1944. Metlika and neighboring towns bore the brunt of this invasion.

Immediately following the conflict’s end, the Commission of the Presidency of the SNOS for the Establishment of the Crimes of the Occupier and his Auxiliaries documented enemy atrocities and assessed the damage based on victim and witness testimonies. The Commission extensively surveyed affected areas, inspected burial sites, heard numerous witnesses, obtained death certificates from parish offices for murdered residents, and sought medical reports on physical injuries. During its investigation from July 18 to 28, 1944, it determined that the assault was executed by the army under the command of Lieutenant-General Helmuth von Pannwitz, leader of the 1st Cossack Cavalry Division. Despite their Nazi ideology, the Germans employed individuals they considered racially inferior, such as Asiatics.

The article presents some of the documents, documentary photographs, testimonies, extracts from records, various writings and reactions to the offensive. It also presents some eyewitness testimonies of those who are still alive today.

Go to Top