Retrospektive, letnik VII, številka 1

POVZETEK

Avstrijski namestniki v Zadru so C.-kr. ministrstvu za notranje zadeve redno poročali o zavzemanjih dalmatinske duhovščine in politikov za potrditev starodavnega privilegija staroslovanske oz. glagoljaške liturgije v Dalmaciji. C.-kr. ministrstvo je to problematiko imenovalo »Glagolica Frage« (vprašanje glagolice) oz. »Altslawische Liturgie in Dalmatien« (staroslovanska liturgija v Dalmaciji) ter jo pogosto posredovalo tudi C.-kr. ministrstvu za uk in bogočastje, kar kaže na daljnosežnost obravnave namestnikovih izčrpnih poročil.

V ospredju skrbi vseh treh namestnikov v Zadru so bile posledice vpeljave staroslovanskega jezika v liturgijo za stabilnost avstrijske oblasti v Kraljevini Dalmaciji, saj gre za čas, ko so bile hrvaške težnje po združitvi Kraljevine Dalmacije z Bansko Hrvaško najmočnejše, kar pa se ni skladalo z avstro-ogrsko vizijo Balkana. Hrvaška narodna identiteta je zaradi kontinuitete rabe staroslovanskega jezika in glagolice v liturgiji zahtevala potrditev privilegija za celotno območje, kjer so živeli Hrvati. Cerkveno-jezikovno vprašanje je tako dobilo politični oz. državotvorni kontekst. Sv. sedež in dunajska vlada sta zatirala vsakršno možnost hrvaškega uspeha v uvedbi glagoljaške liturgije, čeprav se je dalmatinska duhovščina s podporo dalmatinskih politikov borila za ohranitev in razširitev jezika kot žive narodne relikvije in v ta namen opravila daljnosežno delo z zbiranjem arhivskih virov in materialnih dokazov o rabi staroslovanskega jezika v liturgiji ter glagolice v Dalmaciji in na širšem geografskem območju.

Dodatno so avstrijski namestniki v svojih poročilih izpostavili tudi politične posledice tega boja za stabilnost oblasti v Dalmaciji. Razprave in ukrepi so potrdili pomen glagoljaštva za hrvaško narodno identiteto, medtem ko je vprašanje jezika v liturgiji postalo orodje za širše politične ambicije v regiji.

VIRI IN LITERATURA

Arhivski viri

• SI AS (Arhiv Republike Slovenije), 185, Cesarsko-kraljevo ministrstvo za notranje zadeve, 1863–1918, šk. 39/gen.

Literatura

• Ivanišević, Alojz. »Die Bemühungen Josip Juraj Strossmayers um die slawische Liturgie aus der Sicht der österreichisch-ungarischen Zentralbehörden und des Vatikans.« V: Kroaten: Landeskunde – Geschichte – Kultur – Politik – Wirtschaft – Recht, ur. Neven Budak, Walter Lukan in Petra Moissi, 177–184. Wien-Köln-Weimar: Böhlau, 1995.
• Jelić, Lucas. Fontes Historici Liturgiae Glagolito-Romanae A XIII Ad XIX Saeculum. Voglae-Prague: Kurykta Veglensis, E. Vitaliani Jadrensis et Officina Typographica Catholica Labacensis, 1906.
• Kovačić, Slavko. »Don Frane Bulić i glagoljica.« Crkva u svijetu, 20/2 (1985), 169–181.
• Kuić, Ivanka. »Vinko Milić: Načelnik Splita i »Jedan iz prvih redova«.« Kulturna baština, 44 (2018), 131–164.
• Milovčić, Ivan. »Mahnić i glagoljica.« V: Mahničev simpozij v Rimu, ur. Edo Škulj, 275–283. Celje: Mohorjeva družba, 1990.
• Nepodpisano. »Die Glagolica.« Reichspost, 31. januar 1907, 10.
• Reljanović, Marijo. »Enciklika Grande Munus i pitanje obnove glagoljaštva u Dalmaciji.« Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru, 28/43 (2001), 355–376.
• Velčić, Franjo. »Talijansko-hrvatska polemika o glagoljici i vatikanska diplomacija krajem 19. i početkom 20. stoljeća.« V: Hrvatsko glagoljaštvo u europskom okružju, ur. Vesna Badurina Stipčević, Sandra Požar in Franjo Velčić, 75–100. Zagreb: Staroslavenski institut, 2015.
• Velčić, Franjo. »Prisutnost glagoljice i staroslavenskoga bogoslužja na području nekadašnje Tršćansko-koparske biskupije na prijelazu iz 19. u 20. stoljeće.« Acta Ecclesiastica Sloveniae, 38/1 (2016), 193–200.
• Đurasović, Barbara. Prava Crvena Hrvatska i Pravaši. Zagreb-Dubrovnik: Zavod za povijesne znanosti u Dalmaciji, 2021.

KONTAKTI AVTORJEV

Jan Ciglenečki, doc. dr.
Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Božidar Flajšman, asist. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Sara Hajdinac, mlada raziskovalka
Inštitut za zgodovinske študije, Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Fin Lucu Dražovič, dipl. filozof in zgodovinar

Patrick Pirš, mag. prof. teh., učitelj tehnike in tehnologije
JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina

Irena Selišnik, doc. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Žiga Smolič, mladi raziskovalec
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

ABSTRACT

Due to its use of Old Slavic language and Glagolitic writing, Glagolist liturgy represented the only non-Romance enclave within the Roman-Catholic religious tradition, having been common mainly in Venetian Stato da Màr. After the collapse of the Venetian Republic, Glagolist tradition, despite government oppression, persisted as far as into the 20th century when the question of language in liturgy in Croatia began permeating into the political sphere. A rich source that brings to light the strife to preserve Glagolist liturgy is provided by Austrian deputies in Zadar, who submitted regular and precise reports to the Imperial-Royal Ministry of Internal Affairs in Vienna. This paper provides insight into the struggle for Glagolist liturgy through the reports of deputies Erasmus von Handel, Nikolaus Nardelli, and Count Marius of Attems-Heiligenkreuz.