Severna meja v turbulentnem 20. stoletju

Lea Knez
Severna meja v turbulentnem 20. stoletju [ PDF ] Odpri PDF Severna meja v turbulentnem 20. stoletju [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_VIx23-04_Knez_SevernaMeja20Stol

Povzetek članka

V članku je v prvem delu predstavljena osebnost in zgodnja kariera Luja Vojnovića (1864–1951), hrvaškega pravnika, književnika, publicista in politika, ki je v času pariške mirovne konference s svojim znanjem tujih jezikov in poznavanja zgodovine Dalmacije sodeloval kot član v etnografski sekciji v okviru Jugoslovanskega odbora. Njegovo življenje je bilo pestro, zaposlen je bil na cetinjskem, beograjskem in bolgarskem dvoru, sodeloval na mirovnih pogajanjih Balkanske zveze v Londonu (1912), delal je tudi na bolgarskem dvoru kot vodja knjižnice. Aktivno je spremljal evropski tisk, pred in med vojno posebej italijanskega v povezavi z jadranskim vprašanjem ter združitvijo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tudi sam je objavljal (njegovo najbolj znano delo je *Zgodovina Dalmacije*, 1934). Med vojno in po njej je bil član Hrvaškega in Jugoslovanskega odbora, leta 1921 pa je bil imenovan za predsednika delegacije Kraljevine SHS v pogajanjih o odprtih kulturnih in cerkvenih vprašanjih ter šolstvu (t. i. kulturna konvencija – dogovori o repatriaciji kulturne dediščine med državama na osnovi 8. člena rapalske pogodbe). Razgovori v Rimu niso bili uspešni, čeprav se je intenzivno pripravljal in zbiral gradivo za štiri ključna področja: kulturna svoboda, kulturna reparacija, pravična razdelitev in zaščita kulturne dediščine, cerkvena avtonomija, Zavod Sv. Jeronima v Rimu, šole v Istri. Bil je ambiciozen in v odnosu do političnih sopotnikov nerazumljen zaradi pogostih skrajnih stališč o jadranskem vprašanju in položaju Cerkve v monarhiji. Neuspešno se je podal v politične vode kot kandidat JDS. Nekaj časa je bil tudi senator v Stojadinovićevi vladi. Za *Zgodovino Dalmacije* je prejel francosko Legijo časti.

Viri in literatura

Neobjavljeno gradivo

  • Hrvatski državni arhiv, Zagreb: Obiteljski fond Vojnović, HR-HDA-781-2,-11, -13.

Časopisni viri

  • Istra (Zagreb)
  • Journal des débats (Pariz)
  • Jugoslavija (Ljubljana)
  • Jugoslovan (Ljubljana)
  • Jutro (Ljubljana)
  • Mariborski delavec (Maribor)
  • Narodna svijest (Dubrovnik)
  • Naš list (Kamnik)
  • Novo doba (Split)
  • Slovenec (Ljubljana)
  • Slovenski list (Ljubljana)
  • Slovenski narod (Ljubljana)
  • Sokolski glasnik (Ljubljana)
  • Straža (Maribor)
  • Tabor (Maribor)
  • Zagreber Tagblatt (Zagreb)

Literatura

  • Antič, Igor (prevedel in priredil). Duden. Slovar tujk. Tržič: Učila International, 2011.
  • Čapo, Hrvoje (prir.). Hrvatska u diplomatskim izvješćima Sjedinjenih Američkih Država 1918.–1929. Zagreb: Hrvatski institut za povijest, 2018.
  • Grijak, Zoran in Ćosić, Stjepan. Figure politike: Lujo Vojnović i Robert William Seton-Watson. Zagreb: Hrvatski državni arhiv, 2012.
  • Gulič, Milan. »Politički predstavnici dalmatinskih Srba u vrijeme Kraljevine SHS/Jugoslavije.« V: Jugoslavija između ujedinjenja i razlaza, ur. Bojan Dimitrijević, Mario Jareb, 35–66. Beograd: Institut za savremenu istoriju, 2018.
  • Gverić, Ante. »Na razmeđu svjetova. Stavovi dalmatinskih biskupa prema jugoslavenskom ujedinjenju i talijanskoj okupaciji Dalmacije (1917.–1920.).« V: Istočnojadranski prostor između sloma Habsburške Monarhije i stvaranja novih država: zbornik radova, 93–130. Zadar: Sveučilište u Zadru, 2021.
  • Hercigonja, Dunja. Velika Britanija i spoljnopolitički položaj Jugoslavije 1929–1933. Beograd: Institut za savremenu istoriju, 1987.
  • Karaula, Željko. »Samozvani grof i “Srbin-katolik” Lujo Vojnović.« V: Crna Gora i crnogorsko pitanje u Prvom svjetskom ratu 1914–1918. godine: događaji i posljedice, ur. Radulović, Dragan, 223–260. Cetinje: Matica crnogorska, 2015.
  • Kreačič, Goranka. »Mož od Soče: portret dr. Slavka Fornazariča.« Prispevki za novejšo zgodovino LVI – 2/2017, 8–32.
  • Maštrović, Tihomil. Pisma Iva Vojnovića. Knjiga prva. Zagreb: Nacionalna i sveučilišna knjižnica – Dubrovnik: Matica hrvatska, 2009.
  • Maštrović, Tihomil. Pisma Iva Vojnovića. Knjiga druga. Zagreb: Nacionalna i sveučilišna knjižnica – Dubrovnik: Matica hrvatska, 2009.
  • Meglič, Mateja. »”Čuvar s Jadrana”: škof Anton Mahnič med prvo svetovno vojno.« Diplomsko delo. Filozofska fakulteta. Oddelek za zgodovino, Ljubljana, 2007.
  • Mithans, Gašper. »Anton Korošec in apostolski nuncij Ermenegildo Pellegrinetti.« Studia Historica Slovenica, 21/2 (2021), 435–595.
  • Nećak, Dušan. »Pisarna za zasedeno ozemlje.« Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 20/2 (1972), 101–106.
  • Šišić, Ferdo. Dokument o postanku Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 1914–1919. Zagreb: Naklada Matice hrvatske, 1920.

Spletni viri

Kontakti avtorjev

Bojan Balkovec, dr., izredni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Aleksander Duh
Osnovna šola Dušana Flisa, Hoče pri Mariboru

Božidar Flajšman, asist. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Darja Kerec, izr. prof. dr.
Oddelek za razredni pouk, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Lea Knez, mag. prof. zgod.
Koroški pokrajinski muzej

Božo Repe, red. prof. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

Austria-Slovenia border (Slovenian northern border) experienced many upheavals in the 20th century, which had a significant impact on the fate and evolution of the Slovenian nation. After the First World War, one of the key issues of the Paris Peace Conference was how to establish new national borders for the successor states of the Austro-Hungarian monarchy. The northern border became a place of various political intrigues, struggles and growing intolerance between the Slovenian and Austrian nation. The article describes historical developments on the northern border from its establishment in the years 1918–1923 to present day. It focuses on the events during the rise of national socialism, when German aspirations for this “unjustly lost historically their” territory grew stronger and stronger, until they were finally realised with the Anschluss of Austria in 1938 and the attack on the Kingdom of Yugoslavia on 6th of April 1941.

Go to Top