Rapalska pogodba in njeno diplomatsko ozadje

Božo Repe
Rapalska pogodba in njeno diplomatsko ozadje [ PDF ] Odpri PDF Rapalska pogodba in njeno diplomatsko ozadje [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_VIx23-01_Repe_RapalskaPogodbaDiplomatskoOzadje

Povzetek članka

Članek obravnava odnos velikih sil do Slovencev ob koncu prve svetovne vojne in zakulisno diplomatsko dogajanje, ki je pripeljalo do rapalske pogodbe. Avtor pokaže, kako so velike sile pričujoči zgodovini določile do Slovencev, ki so takrat živeli v nacionalno mešanih historičnih deželah znotraj Avstro-Ogrske, večino pa so imeli samo na Kranjskem, zaradi česar ob nemški nepopustljivosti ni bilo veliko možnosti za rešitev nacionalnega vprašanja. Ob koncu vojne je Avstro-Ogrska razpadla brez vpliva Slovencev, pri čemer so Avstrijski Nemci želeli združiti z Nemčijo. Antantne sile so že leta 1915 tretjino ozemlja, na katerem so na zahodu živeli Slovenci, vnaprej dodelile Italiji, da bi ta vstopila v vojno (t.i. londonski pakt). Carski Rusiji, podpisnici sporazuma, za Slovence ni bilo mar, enako Veliki Britaniji, ki je nekaj več o Slovencih zvedela šele ob koncu vojne. Francozi so bili srbski zavezniki in so jugoslovansko narodno gibanje vodili po principu širjenja Srbije oz. stvaritve ene nacije po francoskem vzgledu. ZDA so nekaj več o Slovencih prav tako izvedele šele ob koncu vojne. Čeprav je bil Wilson načeloma proti tajnim paktom in za nacionalno samo določbo avstro-ogrski narodov, je bila v praksi ameriška politika bistveno drugačna. Tudi ameriški predstavniki so na slovenski narod gledali enako kot druge velike sile. Šlo naj bi za “nezgodovinski narod, ki se ni pripravljal boriti za nacionalne cilje in ki ima bistveno nižjo kulturo kot drugi večji narodi.”

Pariška mirovna konferenca leta 1919 ni rešila t.i. Jadranskega vprašanja, katerega del je bilo tudi vprašanje meje med Italijo in novo jugoslovansko državo. Po konferenci je italijanska diplomacija preprečila Francijo in Veliko Britanijo, da sta podprli bilateralna pogajanja, kar je privedlo do pritiska na Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, da za vsako ceno sklenejo sporazum z Italijo. Pogajanja so se začela novembra 1920 v Rapallu, kjer je jugoslovanska delegacija pod italijanskim pritiskom pristala na skoraj vse italijanske zahteve.

Slovenska usoda je bila tako po prvi svetovni vojni odločena v okviru (tajnih) mednarodnih dogovorov, različnih kupečvanj v kontekstu pariške mirovne konference, dvomov v slovensko nacionalno vitalnost in predsodkov do Slovencev. Posledica je bila razdelitev med štiri države, od katerih so se nacionalno uspeli okrepiti le v Kraljevini SHS oz. v Kraljevini Jugoslaviji.

Viri in literatura

  • Asquith, Herbert Henry. Italy Our Ally: being an account of visit to Italy. London: T. F. Unwin, 1916.
  • Banjac Lubej, Saša in Stevan Švabić. »Od ultimata Italijanom do profila na Facebooku.« Dostopno na: https://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/stevan-svabic-od-ultimata-italijanom-do-profila-na-facebooku/332846 (dostop: junij 2022).
  • Cvijić, Jovan. L’anexiosn de la Bosnie e la question serbe. Paris: 1909.
  • Hribar, Ivan. Moji spomini II del. Ljubljana: 1984.
  • Jeglič, Anton Bonaventura. »Dnevnik (1919 in 1920).« Nova revija, Ljubljana, št. 77, 1988; št. 80, 1988; št. 81/82, 1989.
  • Jovanović, Vojislav Mate. Rapallski ugovor 12. novembra 1920. Zbirka dokumenata. Zagreb: Jadranski institut Jugoslovenske akademije znanosti i umjetnosti, 1950.
  • Kacin Wohinz, Milica. »Predstavitev dokumenta gibanja Giustizia e libertà: Il fascismo e il martiro delle minoranze izdanega v Parizu leta 1933.« Razprave in gradiva, 44 (2004): 235.
  • Klabjan, Borut in Gorazd Bajc. Ogenj, ki je zajel Evropo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021.
  • Krizman, Bogdan in Bogumil Hrabak. Zapisnici sa sednica delegacije Kraljevine SHS na mirovnoj konferenciji u Parizu 1919–1920. Beograd: Kultura, 1960.
  • Lipušček, Uroš. Ave Wilson. ZDA in prekrajanje Slovenije v Versaillesu 1919–1920. Ljubljana: Založba Sophia, 2003.
  • Lipušček, Uroš. Sacro egoismo. Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta 1915. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2012.
  • Lukan, Walter. »Iz črnožolte kletke narodov« v »zlato svobodo«. Habsburška monarhija in Slovenci v prvi svetovni vojni. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2014.
  • Mikša, Peter in Matija Zorn. »Rapalska meja četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine.« V: Nećakov zbornik, ur. Kornelija Ajlec, Bojan Balkovec in Božo Repe, 606–664. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, 2018.
  • Moll, Martin. »Erster Weltkrieg und politische Justiz in Österreich-Ungarn. Empirische Befunde aus der slowenischen und deutschsprachigen Steiermark.« V: Zbornik Janka Pleterskega, ur. Oto Luthar in Jurij Perovšek, 252–283. Ljubljana: Založba ZRC, 2003.
  • Pirjevec, Jože. Trst je naš! Boj Slovencev za morje (1848–1954). Ljubljana: Nova revija, 2007.
  • Vodopivec, Peter. »Slovenci v francoskih očeh v letih 1830–1920.« Zgodovinski časopis, 44, št. 1 (1990): 31–37.
  • Vošnjak, Bogumil. Dnevnik iz prve svetovne vojne (ur. Vladimir Kološa). Ljubljana: Arhiv republike Slovenije, 1994.
  • Webb, Mike. From Downing Street to the Trenches. Oxford: Bodleian Library, University of Oxford, 2014.

Arhivi

  • Austria-Hungary’s Effort to Exterminate her Jugoslav Subjects. Speeches and Questions in the parliaments of Vienna and Budapest and in the Croatian Sabor (Diet) in Zagreb, published by the Jugoslav Committee in London (London, 1917).
  • Imperial War Museum, London, The Slovenes. Handbook prepared under the direction of the historical section of the Foreign Office – N0 14 a (Confidential), January 1919.
  • Ministère des affaires étrangères et du développement international, Les archives diplomatiques (Centre des Archives diplomatiques de Nantes), Représentations diplomatiques et consulaires: Consulat de France à Trieste (1769–1941); Représentations de la France dans les organisations et les commissions internationales: Commissions de délimitation des frontières issues de la Première Guerre mondiale (1919–1936) – Commissions de délimitation des frontières en Europe, 1917–1927, 1935–1936; Frontières hungaro-yougoslave, bulgaro-yougoslave, albano-yougoslave, austro-yougoslave, austro-italienne.
  • Ministère des affaires étrangères et du développement international: Les archives diplomatiques (Centre des Archives diplomatiques de Nantes), Ambassade Vienne, škatla 730, PO/1, 628, Le Délégué de la République Française auprès de la comission de Plébiscite de Klagenfurt a M. Millerand, Président du Conseil Ministre des Affaires Étrangères. Klagenfurt/Celovec, le 20. Aôut 192. La situation dans la zone I(A) du Plébiscite.
  • TNA (The National Archives, Kew London), FO 536/122, Yugoslavia – Internal. Extracts from despatches of Lieut. Leroy King, USA, Zagreb representation of American Commission to Negotiate Peace March to May 1919: Report No 19, Agram, April 1, 1919; Report No 26, Ragusa (Dubrovnik), April 19, 1919 (reproduced in Journal of Croatian Studies, New York 1960).

Kontakti avtorjev

Bojan Balkovec, dr., izredni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Aleksander Duh
Osnovna šola Dušana Flisa, Hoče pri Mariboru

Božidar Flajšman, asist. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Darja Kerec, izr. prof. dr.
Oddelek za razredni pouk, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Lea Knez, mag. prof. zgod.
Koroški pokrajinski muzej

Božo Repe, red. prof. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

As part of the efforts to involve Italy in the war, the The Antante forces ceded a third of the territory where Slovenes lived to Italy in advance in 1915 (Treaty of London). Imperial Russia, a signatory to the treaty, and Britain were indifferent to the Slovenes, with Britain only learning more about them towards the end of the war. The French, who were allied with the Serbs, saw Yugoslavism as an expansion of Serbia and the creation of a single nation. The United States also only learned more about the Slovenes towards the end of the war. Although Wilson generally opposed secret pacts and supported the Austro-Hungarian nations’ right to self-determination, American policy was markedly different in practice. The American representatives viewed the Slovenian nation similarly to other great powers and considered it an “unhistorical” nation that was not prepared to fight for national goals and whose culture was much lower than that of larger nations.

The Paris Peace Conference of 1919 failed to resolve the so-called Adriatic question, which concerned also the border between Italy and the new Yugoslav state. With a bilateral agreement in Rapallo in November 1920 (Treaty of Rapallo), the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes submitted completely to the Italian demands. After the war, the Slovenes were divided into four states, with the possibility of national development only existing within Yugoslavia.

Go to Top