Pravnik, diplomat, književnik in publicist. Lujo Vojnović in rapalska meja
Darja Kerec![Pravnik, diplomat, književnik in publicist. Lujo Vojnović in rapalska meja [ PDF ]](https://retrospektive-journal.org/wp-content/uploads/2024/12/pdf-open.png)
![Pravnik, diplomat, književnik in publicist. Lujo Vojnović in rapalska meja [ PDF ]](https://retrospektive-journal.org/wp-content/uploads/2024/11/pdf_download.png)
Povzetek članka
V članku je v prvem delu predstavljena osebnost in zgodnja kariera Luja Vojnovića (1864–1951), hrvaškega pravnika, književnika, publicista in politika, ki je v času pariške mirovne konference s svojim znanjem tujih jezikov in poznavanja zgodovine Dalmacije sodeloval kot član v etnografski sekciji v okviru Jugoslovanskega odbora. Njegovo življenje je bilo pestro, zaposlen je bil na cetinjskem, beograjskem in bolgarskem dvoru, sodeloval na mirovnih pogajanjih Balkanske zveze v Londonu (1912), delal je tudi na bolgarskem dvoru kot vodja knjižnice. Aktivno je spremljal evropski tisk, pred in med vojno posebej italijanskega v povezavi z jadranskim vprašanjem ter združitvijo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tudi sam je objavljal (njegovo najbolj znano delo je *Zgodovina Dalmacije*, 1934). Med vojno in po njej je bil član Hrvaškega in Jugoslovanskega odbora, leta 1921 pa je bil imenovan za predsednika delegacije Kraljevine SHS v pogajanjih o odprtih kulturnih in cerkvenih vprašanjih ter šolstvu (t. i. kulturna konvencija – dogovori o repatriaciji kulturne dediščine med državama na osnovi 8. člena rapalske pogodbe). Razgovori v Rimu niso bili uspešni, čeprav se je intenzivno pripravljal in zbiral gradivo za štiri ključna področja: kulturna svoboda, kulturna reparacija, pravična razdelitev in zaščita kulturne dediščine, cerkvena avtonomija, Zavod Sv. Jeronima v Rimu, šole v Istri. Bil je ambiciozen in v odnosu do političnih sopotnikov nerazumljen zaradi pogostih skrajnih stališč o jadranskem vprašanju in položaju Cerkve v monarhiji. Neuspešno se je podal v politične vode kot kandidat JDS. Nekaj časa je bil tudi senator v Stojadinovićevi vladi. Za *Zgodovino Dalmacije* je prejel francosko Legijo časti.
Viri in literatura
Neobjavljeno gradivo
- Hrvatski državni arhiv, Zagreb: Obiteljski fond Vojnović, HR-HDA-781-2,-11, -13.
Časopisni viri
- Istra (Zagreb)
- Journal des débats (Pariz)
- Jugoslavija (Ljubljana)
- Jugoslovan (Ljubljana)
- Jutro (Ljubljana)
- Mariborski delavec (Maribor)
- Narodna svijest (Dubrovnik)
- Naš list (Kamnik)
- Novo doba (Split)
- Slovenec (Ljubljana)
- Slovenski list (Ljubljana)
- Slovenski narod (Ljubljana)
- Sokolski glasnik (Ljubljana)
- Straža (Maribor)
- Tabor (Maribor)
- Zagreber Tagblatt (Zagreb)
Literatura
- Antić, Igor (prevedel in priredil). Duden. Slovar tujk. Tržič: Učila International, 2011.
- Čapo, Hrvoje (prir.). Hrvatska u diplomatskim izvješćima Sjedinjenih Američkih Država 1918. – 1929. Zagreb: Hrvatski institut za povijest, 2018.
- Grijak, Zoran in Ćosić, Stjepan. Figure politike: Lujo Vojnović i Robert William Seton-Watson. Zagreb: Hrvatski državni arhiv, 2012.
Spletni viri
- Gačić, Aleksandra. Dr. Bogumil Vošnjak – politik in diplomat: doktorska disertacija. Dostopno na: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=44647 (dostop: november 2023).
- Germadnik, Janko. »Blišč in beda prve slovanske domovine«. Dostopno na: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/blisc-in-beda-prve-slovanske-domovine (dostop: junij 2023).
- Kiseljak, Marije.« Hrvatski biografski leksikon. Dostopno na: https://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=10417 (dostop: december 2023).
- »Milenko Vesnić.« Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani. Dostopno na: https://hdl.handle.net/11686/file207 (dostop: december 2023).
- »Obitelj Vojnović.« Arhinet. Dostopno na: http://arhinet.arhiv.hr/details.aspx?ItemId=3_12357 (dostop: junij 2022).
- »Rapallska pogodba med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in med kraljevino Italijo.« Dostopno na: http://hdl.handle.net/11686/210 (dostop: november 2023).
- »Vojnović, Lujo.« Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Dostopno na: https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=65238 (dostop: junij 2022).
Kontakti avtorjev
Bojan Balkovec, dr., izredni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Aleksander Duh
Osnovna šola Dušana Flisa, Hoče pri Mariboru
Božidar Flajšman, asist. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Darja Kerec, izr. prof. dr.
Oddelek za razredni pouk, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Lea Knez, mag. prof. zgod.
Koroški pokrajinski muzej
Božo Repe, red. prof. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Abstract (Izvleček članka v angleščini)
Lujo Vojnović (1864–1951) was a Croatian lawyer, writer, publicist, and politician. He was a connoisseur of the history and culture of Dalmatia and Italy, and during the Paris Peace Conference, he participated in the ethnographic section of the Yugoslav Committee. Yugoslav politicians did not always agree with his views on the Adriatic issue. His demarcation proposals were considered the most unacceptable, including for the Rapall conference, where he did not participate. In 1921, he was assigned as a member and chairman of the delegation of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes to negotiate open cultural, ecclesiastical issues, and education matters. This negotiation is also known as the cultural convention, which is an agreement on the repatriation of cultural heritage between two countries based on Article 8 of the Treaty of Rapallo. Talks in Rome were suspended after the first meeting due to the inactivity of the Italian delegation.