"Dve let in pol so za nas barantali. V Rapalu kakor živinče nas prodali."

Božidar Flajšman
"Dve let in pol so za nas barantali. V Rapalu kakor živinče nas prodali." [ PDF ] Odpri PDF "Dve let in pol so za nas barantali. V Rapalu kakor živinče nas prodali." [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_VIx23-03_Flajsman_PrimorciPodobeRapalskeMeje

Povzetek članka

Z rapalsko pogodbo so se za Primorce začeli težki časi. Primorske Slovence so skušali uničiti politično, gospodarsko in kulturno. Razpustili so slovenske zadruge in posojilnice, začelo se je poitalijančevanje slovenskih krajev, osebnih imen, ukinjene so bile slovenske šole in društva. Uradna raba slovenščine je bila prepovedana in začelo se je tudi fizično nasilje. Zaradi nemogočih razmer se je veliko Slovencev izselilo predvsem v Jugoslavijo. Slovence so razmere prisilile, da so se organizirali in začeli z odporom. Najbolj znana odporniška skupina je bila TIGR (akronim za Trst, Istra, Gorica, Reka), ki je bila ustanovljena leta 1924.

Življenje Primorcev v tem času ponazarjata primera družine Pegan iz Trsta in družine Bolčina z Otlice nad Ajdovščino. Polona Lah hrani bogato gradivo svojih prednikov – družine Pegan, ki je od leta 1904 do 13. julija 1920 stanovala v Narodnem domu v Trstu. Ko so ga fašisti zažgali, so se iz goreče stavbe komaj rešili.

Andrej Bolčina hrani gradivo svoje družine, pa tudi sam je na svoji koži doživel življenje pod Italijo, v obdobju pred drugo svetovno vojno. Leta 1918 so Italijani zasedli njegovo rojstno vas Otlico in Otlica je postala Ottelza, cerkev so klicali chiesa, šolo pa so poimenovali scuola. Bolčina opisuje, kako je bilo v šoli, srečanja z italijanskimi vojaki in sploh takratno življenje v Otlici.

Ta članek je nastal predvsem na podlagi bogatega družinskega gradiva Polone Lah in Andreja Bolčine, ter seveda na podlagi njunih pričevanj. Življenje Primorcev za rapalsko mejo ponazarjajo tudi podobe, ki so jih v tem obdobju ustvarili različni umetniki, predvsem slikarji in fotografi. Prikazana je tudi takratna italijanska propaganda na razglednicah.


Viri in literatura

Arhivski viri

  • Arhiv Andreja Bolčine
  • Arhiv Borisa Dolničarja
  • Arhiv Božidarja Flajšmana
  • Arhiv Polone Lah
  • Arhiv Zmaga Tančiča

Literatura

  • Ferenc, Tone; Milica, Kacin, Milica – Wohinz in Tone Zorn. Slovenci v zamejstvu. Ljubljana; DZS, 1974.
  • Hughes-Hallett, Lucy. Ščuka, Gabriele D’Annunzio. Ljubljana: Modrijan, 2016.
  • Kovačević, Živorad. Međunarodno pregovaranje. Beograd: »Filip Višnjić«, Diplomatska akademija, 2004.
  • Pelikan, Egon. Tone Kralj in prostor meje. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016.
  • Pirjevec, Jože. »Trst je naš«, Boj Slovencev za morje (1848-1954). Ljubljana: Nova revija, 2008.
  • Ravnik, Mojca. “Sprejeli so nas za svoje” Otroci internirancev iz taborišča Sárvár na Madžarskem v reji pri kmetih v Bački med 2. svetovno vojno. Traditiones, 39/1, 2010.
  • Klabjan, Borut in Gorazd Gorazd. Ogenj, ki je zajel Evropo, Narodni dom v Trstu 1920-2020. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2021.
  • Nečak, Dušan. Pisarna za zasedeno ozemlje. Kronika, 20/1 (1972).
  • Slovensko italijanski odnosi 1880-1956. Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije. Gorizia-Nova Gorica: Associazione/Združenje CONCORDIA ET PAX, 2003.
  • Smiljanić, Ivan. »Spominsko obeležje zasedenemu ozemlju pred rektoratom Univerze v Ljubljani.« Kronika, 71/1 (2023): 173–194.

Ustni viri

  • Bolčina, Andrej, Ljubljana, 15. 4.; 4., 13. in 14. 5. 2023.
  • Lah, Polona, Vrsar, 18. in 22. 7. 2020, Ljubljana, 13. 7. 2020 in 7. 4. 2023.

Internetni viri

Časopisni viri

  • »Aneksijska proslava v Trstu.« Slovenski narod, 22. marec 1921.
  • »Iz Trsta.« Slovenski narod, 25. marec 1921.
  • »Po aneksijskih slavnostih.« Jutro, 24. marec 1921.
  • »Žalna Manifestacija.« Jutro, 18. marec 1921.

Viri in avtorstvo slik

  • Slike 1 do 6, Arhiv Polone Lah
  • Slike 7 in 8, Arhiv Božidarja Flajšmana
  • Slika 9, Arhiv Andreja Bolčine
  • Slike 10, 13, 14, 15, 17, 18, 23, 24, 28, 31: Arhiv Božidarja Flajšmana
  • Slika 12: Fotografiral Božidar Flajšman
  • Slike 11 in 19: Arhiv Andreja Bolčine
  • Slike 16 in 20: Arhiv Borisa Dolničarja
  • Slike 21, 22, 25 do 27, 29 in 30: Osebni arhiv (zbiratelj želi ostati anonimen)

Kontakti avtorjev

Bojan Balkovec, dr., izredni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Aleksander Duh
Osnovna šola Dušana Flisa, Hoče pri Mariboru

Božidar Flajšman, asist. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Darja Kerec, izr. prof. dr.
Oddelek za razredni pouk, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Lea Knez, mag. prof. zgod.
Koroški pokrajinski muzej

Božo Repe, red. prof. dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani


Abstract (Izvleček članka v angleščini)

With the Rapallo Treaty, difficult times began for Primorje. They tried to destroy the Slovenes living in Primorska politically, economically, and culturally. Slovenian cooperatives and loan companies were dissolved, the Italianization of Slovenian places and personal names began, Slovenian schools and associations were abolished. The official use of Slovene was forbidden, and physical violence also began. Due to the impossible conditions, many Slovenes emigrated mainly to Yugoslavia. The situation forced the Slovenians to organize and start the resistance. The most famous resistance group was TIGR (acronym for Trieste, Istria, Gorica, River), which was founded in 1924.

The life of the people of Primorje at that time is illustrated by the examples of the Pegan family from Trieste and the Bolčina family from Otlica nad Ajdovščino. Polona Lah keeps the rich material of her ancestors—the Pegan family, who lived in the National House in Trieste from 1904 to July 13, 1920. When the fascists set it on fire, they barely escaped from the burning building.

Andrej Bolčina keeps his family’s material, and he himself experienced life under Italy, namely in the period before the Second World War. In 1918, the Italians occupied his native village of Otlica, which became Ottelza, with the church called *chiesa* and the school called *scuola*. Bolčina describes what it was like at school, his encounters with Italian soldiers, and life in Otlica at that time.

This article was created primarily based on the rich family material of Polona Lah and Andrej Bolčina and, of course, on their testimonies. The life of the people of Primorje beyond the Rapallo border is also illustrated by images created during this period by various artists, mainly painters and photographers. Italian propaganda on postcards of the time is also shown.

Go to Top