Zaledje Milj v kolesju svetovne zgodovine: burna leta spreminjanja državnih meja
Blaž Ermenc![Zaledje Milj v kolesju svetovne zgodovine: burna leta spreminjanja državnih meja [ PDF ]](https://retrospektive-journal.org/wp-content/uploads/2024/12/pdf-open.png)
![Zaledje Milj v kolesju svetovne zgodovine: burna leta spreminjanja državnih meja [ PDF ]](https://retrospektive-journal.org/wp-content/uploads/2024/11/pdf_download.png)
Povzetek članka
V članku sem predstavil mednarodno okolje, meddržavne napetosti in nekatere ključne dogodke, ki so vplivali na življenja ljudi na multikulturnem območju Istre in Trsta, še posebej v miljskem zaledju, vse do usodnega leta 1954, ko se je še zadnjič prestavila mejna črta med dvema državama in sistemoma. Po pretresih, ki so jih povzročili fašizem, druga svetovna vojna ter prihod partizanov, je Morganova linija razdelila miljsko območje na dva dela; v vsakem je prevladovala ena od tedaj konkurenčnih svetovnih ideologij: zahodni kapitalizem oziroma komunizem.
Svobodno tržaško ozemlje, tamponska državica med Italijo in Jugoslavijo, je bilo že na začetku obsojeno na neuspeh. Sedemletno obdobje so zaznamovale številne napetosti. Prebivalstvo, sprva močno naklonjeno Titovi Jugoslaviji, je postopoma izgubljalo vero v jugoslovanski socialistični sistem. Prehajanje meje med conama A in B Svobodnega tržaškega ozemlja je bilo vse težje, kar je posebej prizadelo številne domačine, ki so delali v miljski ladjedelnici in tržaškem industrijskem bazenu. Na odpor dela domačinov do Jugoslavije je vplival tudi razkol znotraj komunističnega tabora, ki ga je leta 1948 povzročil spor med Titovo Jugoslavijo in Stalinovo Sovjetsko zvezo.
Leta 1954 sta v skladu z Londonskim memorandumom Jugoslavija in Italija prevzeli nadzor nad conama A oziroma B STO, z manjšim popravkom mejne črte v korist Jugoslavije, kar je še zadnjič temeljito obrnilo na glavo življenja ljudi v miljskem zaledju. To je pripadlo socialistični Jugoslaviji, odrezano od tradicionalnih gospodarskih, trgovskih in zaposlitvenih središč v Miljah in Trstu. Posledica je bila izselitev večine prebivalstva, približno 80 odstotkov, tako italijanske kot tudi slovenske narodnosti.
Viri in literatura
Knjige
- Bebler, Aleš. Čez drn in strn. Spomini. Koper: Založba Lipa, 1981.
- Beltram, Julij. Pomlad v Istri: Istrsko okrožje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja 1947-1952. Koper: Založba Lipa; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1986.
- Catalan, Tullia et al. Dopoguerra di confine. Povojni čas ob meji. Zbornik. Trst: Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini, Tržaška univerza, Oddelek za geografske in zgodovinske vede, Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, 2007.
- Cunja, Leander. Škofije na Morganovi liniji. Koper: Lipa; Škofije: Krajevna skupnost, 2004.
- Čok, Štefan, Ivašič, Marta in Ferluga Kiljan. Novice z miljskega konca. O zgodovini Slovencev miljskega območja. Milje: Zadruga Vesna, 2012.
- Fait, Francesco. Il piccolo esodo dei muggesani e il campo profughi delle Noghere. Trst: Circolo di cultura istro-veneta »Istria«, 2018.
- Gombač, Boris M. Slovenija, Italija. Od preziranja do priznanja. Ljubljana: Debora, 1996.
- Gombač, Jure. Esuli ali optanti?: zgodovinski primer v luči sodobne teorije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005.
- Hrobat Virloget, Katja. V tišini spomina : „eksodus“ in Istra. Koper: Založba Univerze na Primorskem; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 2021.
- Jeri, Janko. Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni: tri faze diplomatskega boja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1961.
- Kacin-Wohinz, Milica, Pirjevec, Jože. Zgodovina Slovencev v Italiji. 1866-2000. Ljubljana: Nova revija, 2000.
- Pariška mirovna pogodba: integralno prevodno besedilo Mirovne pogodbe z Italijo, podpisane v Parizu 10. februarja 1947 in faksimilni kartografski prikaz pogodbeno določenih mej med Italijo, FLRF in STO. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, 1997.
- Pecchiari Pečarič, Silvio. Fuori dai confini. Memorie di un bambino sulla Linea Morgan. Trst: Battello stampatore, 2020.
- Perselli, Guerino. I censimenti della popolazione dell`Istria, con Fiume e Trieste, e di alcune città della Dalmazia fra il 1850 e il 1936. Trst-Rovinj-Reka: Universita Popolare-Trieste-Centro di Ricerche Storiche-Rovigno-Unione Italijana-Fiume, 1993.
- Pirjevec, Jože. »Trst je naš!« Boj Slovencev za morje (1848 – 1954). Ljubljana: Nova revija, 2008.
- Pirjevec, Jože. Tržaški vozel: o zgodovinskih dogodkih in političnem razvoju v letih 1945-1980. Trst: Založništvo tržaškega tiska; Ljubljana: ADIT, 1985.
- Pirjevec, Jože; Bajc, Gorazd; Klabjan, Borut. Vojna in mir na Primorskem. Od kapitulacije Italije leta 1943 do Londonskega memoranduma leta 1954. Zbornik. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, 2005.
- Pupo, Raoul. Adriatico amarissimo – Una lunga storia di violenza. Bari, Rim: Laterza, 2021.
- Saksida, Anita. Moj Ankaran. Koper: Libris; Ankaran: Osnovna šola in vrtec, 2018.
- Slovenija, Italija. Bela knjiga o diplomatskih odnosih. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, 1996.
- Šušmelj, Jože. Trpko sosedstvo. Nekateri vidiki odnosov med sosednjima državama v obdobju 1946-2001. Trst: Založništvo tržaškega tiska ZTT-EST, 2009.
- Tenca Montini, Federico. Trst ne damo. Jugoslavija i Tršćansko pitanje 1945 – 1954. Zagreb: Srednja Europa, 2021.
- Troha, Nevenka. Komu Trst. Slovenci in Italijani med dvema državama. Ljubljana: Modrijan, 1999.
- Turcinovich Giuricin, Rosanna. Esuli due volte. Genova: Oltre, 2022.
- Verginella, Marta; Volk, Sandi; Colja, Katja. Ljudje v vojni. Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 1995.
- Volk, Sandi. Istra v Trstu: naselitev istrskih in dalmatinskih ezulov in nacionalna bonifikacija na Tržaškem 1945-1966. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče; Trst: Narodna in študijska knjižnica, 2003.
Časopisi in periodika
- »Zmagalo je slovansko-italijansko bratstvo.« Delo, Trst, 23. junij 1949.
- »Volilni izidi v podeželskih občinah.« Delo, Trst, 31. maj 1952.
- »Volitve deželnih poslancev v koperskem okraju 1884. Občina Milje.« Edinost, Trst, 24. maj 1884.
- »Različne vesti.« Edinost, Trst, 11. november 1891.
- »Badnjevič o guvernerju.« Ljudski tednik, Trst, 15. januar 1948.
- »Namesto zmagoviti Jugoslaviji daje predlog zadoščenje poraženi Italiji.« Primorski dnevnik, Trst, 23. marec 1948.
- »Vidalijevska ‘gazzarra’ v Miljah.« Primorski dnevnik, Trst, 16. junij 1949.
Kontakti avtorjev
Anton Arko, prof. ruščine in zgodovine, višji kustos, doktorski študent zgodovine
Slovenski šolski muzej
Žiga Blaj, magister zgodovine, kustos, doktorski študent zgodovine
Zasavski muzej Trbovlje
Blaž Ermenc, mag. politologije – etničnih študij, doktorski študent zgodovine
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Barbara Lampič, izr. prof., doktor
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Peter Mikša, izr. prof., doktor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Monika Močnik, muzejska svetovalka, doktorska študentka zgodovine
Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Julija Šuligoj, mag. zgodovine, uni. dipl. francistka, doktorska študentka zgodovine
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Ilinka Todorovski, uni. dipl. novinarka, doktorska študentka zgodovine
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Abstract (Izvleček članka v angleščini)
The places in the hinterland of the town of Milje, in the northwest of the Istrian peninsula, changed several state formations until they were annexed to the former Yugoslavia in 1954. Before that, a series of events took place in the first half of the 20th century, which had a strong impact on the lives of the people there, forcing them to pledge allegiance to various political ideologies and systems, and sometimes even against their will attaching a certain national identity to them. In this article, I shed light on the important events that took place in the decades before the annexation of a small part of the former zone A of the Free Territory of Trieste to Yugoslavia in 1954, and which subsequently influenced the extremely difficult decision that the inhabitants of the Milje hinterland had to make: whether to stay or to migrate.