Podatkovna in prostorska baza prikritih vojnih grobišč v spletnem okolju ArcGIS kot pripomoček za zgodovinsko in geografsko raziskovalno delo
Peter Mikša, Barbara Lampič![Podatkovna in prostorska baza prikritih vojnih grobišč v spletnem okolju ArcGIS kot pripomoček za zgodovinsko in geografsko raziskovalno delo [ PDF ]](https://retrospektive-journal.org/wp-content/uploads/2024/12/pdf-open.png)
![Podatkovna in prostorska baza prikritih vojnih grobišč v spletnem okolju ArcGIS kot pripomoček za zgodovinsko in geografsko raziskovalno delo [ PDF ]](https://retrospektive-journal.org/wp-content/uploads/2024/11/pdf_download.png)
Povzetek članka
Prispevek se nanaša na t. i. povojne prikrite poboje in z njimi prikrite lokacije, kjer so bile žrtve pokopane – prikrita grobišča, ki so se v večini zgodila po koncu druge svetovne vojne tudi na ozemlju današnje Slovenije. Prikriti povojni poboji so bili zaznamovani z nasiljem, mučenjem in masovnimi umori, ki so bili izvedeni nad civilisti, političnimi nasprotniki, vojaškimi ujetniki in drugimi, ki so bili označeni za sovražnike novega komunističnega režima. Poboji so bili izvedeni na različnih lokacijah (gozd, jame, rudniki, izkopi …), večinoma daleč stran od oči javnosti, kar je prispevalo k njihovemu prikritju. Žrtve so bile lahko pokopane v masovnih grobiščih, kar je otežilo identifikacijo in dostop do informacij o tem, kaj se je dejansko zgodilo. Zaradi zapletenosti teh dogodkov in političnih razmer, ki so zaznamovale to obdobje, so bili povojni prikriti poboji pogosto zanikani ali omalovaževani. Dolgo časa so ostali občutljiva tema, saj je bila preiskovanja otežena zaradi omejenega dostopa do arhivov in pričevanj ter političnega pritiska, ki je zadeval razkrivanje resnice. V zadnjih desetletjih so se začela prizadevanja za raziskovanje in dokumentiranje teh dogodkov, saj je pomembno, da se ohrani spomin na žrtve in resnico o preteklosti. Povojni prikriti poboji so še vedno predmet raziskovanj, zgodovinskega razpravljanja in prizadevanj za spravo v družbi. V sklopu odkrivanja (po)vojnih pobojev leta 1945 (nekaj tudi že prej) se je med letoma 2002 in 2009 vzpostavila in urejala tudi obsežna podatkovna baza prikritih vojnih grobišč, ko je bilo prepoznanih, opisanih in večinoma tudi terensko preverjenih okoli 600 potencialnih lokacij. Po letu 2009 se je proces nadaljnjega evidentiranja, dopolnjevanja in nadgradnje podatkovnega sloja skoraj ustavil, kljub številnim novim zgodovinskim dejstvom, posredovanim novim lokacijam prikritih grobišč ter rezultatom izkopavanj in sondiranj. Poleg neažurnosti podatkovnega dela baze so na njeno širšo uporabnost vplivale tudi nepovezljivost z drugimi bazami podatkov, terminološka nepoenotenost, tehnološka okorelost aplikacije itd. Leta 2020 je prišlo do nadgradnje baze z analizo, sistematiziranjem in urejanjem obstoječih podatkov ter razvijanjem novega sistema spremljanja (prikritih) grobišč v okviru projektne naloge Priprava elaborata in vsebinske nadgradnje obstoječe baze in aplikacije prikritih vojnih grobišč, kar je prineslo predlog nadgradnje oziroma posodobljen sistem za delovanje podatkovne in prostorske baze prikritih vojnih grobišč. Pri tem se je delo na novi bazi/aplikaciji osredotočilo predvsem na vidik obvladovanja in učinkovitega prostorskega prikaza različnih podatkov. V prispevku je podrobneje predstavljena vsebinska struktura nove baze z definiranim protokolom pridobivanja ter vnosa podatkov v aplikacijo. Predlog posodobljenega sistema spremljanja prikritih vojnih grobišč je bil razvit v okolju ArcGIS online. Z vizualnim gradivom so nazorno predstavljeni tudi urejanje in pregledovanje podatkov ter druge funkcije pregledovalnika in urejevalnika, kar je – ob predpostavki, da bo t. i. »Podatkovna in prostorska baza prikritih vojnih grobišč« dostopna online – lahko dober pripomoček za zgodovinarje in geografe.
Viri in literatura
- Deželak Barič, Vida. Rezultati projekta V6-1035. Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino.
- Pravica do groba. Republika Slovenija in vojni grobovi: 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ur. Jože Dežman. Ljubljana: Družina, 2021.
- Ferenc, Mitja. »Huda jama je bila prehuda, po državi še vedno stotine neoznačenih grobišč: intervju z zgodovinarjem in članom komisije za odkrivanje prikritih grobišč Mitjo Ferencem.« Dostopno na: https://www.rtvslo.si/slovenija/huda-jama-je-bila-prehuda-po-drzavi-se-vedno-stotine-neoznacenih-grobisc/359553 (dostop: 25. avgust 2023).
- Ferenc, Mitja. Prikrito in očem zakrito. Prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2005.
- Lampič, Barbara, Mikša, Peter in Vehar, Maja. Priprava elaborata in vsebinske nadgradnje obstoječe baze in aplikacije prikritih vojnih grobišč. Zaključno poročilo. Ljubljana: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2020.
- Lampič, Barbara, Mikša Peter, Vehar Maja. »Nova podatkovna in prostorska baza prikritih vojnih grobišč kot podlaga za upravljanje registra vseh vojnih grobišč.« V: Pravica do groba. 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ur. Jože Dežman, 81–100. Ljubljana: Družina, 2021.
- Lampič, Barbara, Rebernik, Lea. Nadgradnja aplikacije prikrita vojna grobišča s podatki Registra vojnih grobišč. Zaključno poročilo. Ljubljana: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2021.
- Mlakar, Boris. »Protirevolucionarni tabor in konec vojne.« V: Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1991, ur. Jasna Fisher et al., 773–778. Ljubljana: Mladinska knjiga; Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
- Mlakar, Boris. »Usoda domobrancev.« V: Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1991, ur. Jasna Fisher et al., 773-778. Ljubljana: Mladinska knjiga; Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
- Repe, Božo. S puško in knjigo. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2015.
- Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ), Uradni list RS, št. 55/15 in 92/21. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7211 (dostop: 25. avgust 2023).
- Zakon o vojnih grobiščih, Uradni list RS, št. 65/03, 72/09 in 32/17. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?sop=2003-01-3144 (dostop: 12. maj 2023).
Kontakti avtorjev
Anton Arko, prof. ruščine in zgodovine, višji kustos, doktorski študent zgodovine
Slovenski šolski muzej
Žiga Blaj, magister zgodovine, kustos, doktorski študent zgodovine
Zasavski muzej Trbovlje
Blaž Ermenc, mag. politologije – etničnih študij, doktorski študent zgodovine
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Barbara Lampič, izr. prof., doktor
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Peter Mikša, izr. prof., doktor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Monika Močnik, muzejska svetovalka, doktorska študentka zgodovine
Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Julija Šuligoj, mag. zgodovine, uni. dipl. francistka, doktorska študentka zgodovine
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Ilinka Todorovski, uni. dipl. novinarka, doktorska študentka zgodovine
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Abstract (Izvleček članka v angleščini)
The article is related to the so-called post-war killing and the hidden burial sites of the victims, the so-called hidden war graves on the territory of today’s Slovenia, and to the database of potential hidden graves. It focuses on the possibility of using the ArcGIS online tool for research on this topic, as it allows new ways of editing and displaying data and creating and displaying interactive maps.