Antični spomeniki iz Črnomlja kot simbol fašistične ideologije
Ilinka Todorovski![Antični spomeniki iz Črnomlja kot simbol fašistične ideologije [ PDF ]](https://retrospektive-journal.org/wp-content/uploads/2024/12/pdf-open.png)
![Antični spomeniki iz Črnomlja kot simbol fašistične ideologije [ PDF ]](https://retrospektive-journal.org/wp-content/uploads/2024/11/pdf_download.png)
Povzetek članka
Avtorica je raziskala okoliščine, ki so jeseni 1942 okupacijske oblasti v Črnomlju spodbudile k postavitvi fašističnega spomenika, v katerega so vgradili starorimski nagrobnik in vklesali priljubljeno ducejevo imperialno geslo Roma Doma (Rim kroti). Uporabili so ga v propagandne namene in za povrnitev morale vojaškim silam, ki so nekaj tednov prej nedaleč od Črnomlja, v partizanskem obroču pri Kvasici, izgubile prek 60 vojakov. Spomenik so predstavljali kot dokaz starodavne rimske nadvlade v teh krajih. Za domačine, ki so tisto poletje izkusili brutalno obliko fašističnega »krotenja« slovenskega prebivalstva z množičnimi internacijami v italijanska koncentracijska taborišča, je pomenil vse kaj drugega. Zato so po kapitulaciji Italije in umiku italijanskih sil jeseni 1943 spomenik odstranili, razbili in odvrgli na kup kamenja. Spomin nanj je utonil v pozabo. Avtorica je rekonstruirala nadaljnjo pot antičnega nagrobnika, ki je od leta 1998 razstavljen v lapidariju Belokranjskega muzeja Metlika. Gre za nagrobno stelo Petronija Pavlijana iz 2. ali 3. stoletja, ko je na območju Črnomlja stala močna starorimska utrdba. V muzejski lapidarij je uvrščena kot pričevalka antičnega obdobja na jugovzhodu Slovenije, obiskovalcem pa ostane prikrita njena druga vloga – vloga simbola fašistične ideologije, ki so ji jo namenile italijanske okupacijske oblasti med drugo svetovno vojno.
Viri in literatura
Arhivski viri
- Arhiv Slovenije, SI AS 1790, Okrajno glavarstvo Črnomelj, 1941–1943, F 143 in F 148.
- Zgodovinski arhiv Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo krajino, Novo mesto, SI ZAL NM ČRN/0024, Pirnat Ivan (1895–1976), Kronika 1941–1943.
- Arhiv Arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije, foto inv. št. 254.
- Arhiv Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, foto inv. št. 128.
- Belokranjski muzej Metlika, fototeka, zapuščina Ivana Pirnata, list 18, slika 3.
Monografije
- Khalil, Ksenija. Tako lepo je dišalo po kruhu: pridelovanje žit, mletje in preskrba s kruhom v 19. in 20. stoletju v Črnomlju. Črnomelj: samozaložba, 2011.
- Jarc, Janko. Črnomelj. Ljubljana: ČZDO Komunist, 1981.
- Lovenjak, Milan. Neviodunum, Inscriptiones Latinae Sloveniae 1. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1998.
- Matijašić, Robert. Uvod u latinsku epigrafiju. Pula: Filozofski fakultet u Puli, 2022.
- Todorovski, Ilinka. Josip Doltar in Črnomelj: Črnomaljski mlinar, žagar, livar in župan ter spreminjanje mesta med letoma 1880 in 1930. Črnomelj: Mestna muzejska zbirka, 2021.
- Žabkar, Lojze Jože. Izpovedi. Ljubljana: Križniški priorat, 1991.
- Weiss, Janez. Povedal je tovarišem, da dobro zna, da bo padel. Memento ob 80-letnici bitke pri Kvasici in Nerajcu 22. septembra 1942. Črnomelj: Mestna muzejska zbirka, 2022.
Poglavja v zbornikih
- Lovenjak, Milan. »Rimski nagrobniki iz Črnomlja.« V: Črnomaljski zbornik: zbornik historičnih razprav ob 780-letnici prve omembe naselja in 600-letnici prve omembe Črnomlja kot mesta, ur. Janez Weiss, 49–74. Črnomelj: Občina Črnomelj, 2008.
- Mason, Phil. »Bela krajina v prazgodovinskem in rimskem obdobju.« V: Črnomaljski zbornik: zbornik historičnih razprav ob 780-letnici prve omembe naselja in 600-letnici prve omembe Črnomlja kot mesta, ur. Janez Weiss, 49–74. Črnomelj: Občina Črnomelj, 2008.
- Todorovski, Ilinka. »Frančiška Senica, gospodinja iz Črnomlja.« Osebnosti druge svetovne vojne, Življenja in dela, biografske študije, ur. Mateja Ratej (Ljubljana: Založba ZRC, 2023).
Članki
- Breščak, Danilo. »[Spomenik] 17, EŠD 87«, Varstvo spomenikov, Poročila, 48 (2013).
- Ferletic, Andrej. »Propagandni in politično-propagandni napisi ter grafiti na Primorskem v letih pred, med in po drugi svetovni vojni«, Zgodovinski časopis, 61 (2007).
- Passetti, Matteo. »The rebirth of the Empire on the fatal hills of Rome. Imperial mythologies of Italian Fascism.« Dosaier: Ecos imperiales: diálogos sobre la imperio nostalgia. Revista de Historia Jerónimo Zurita, 99 (2021). https://ifc.dpz.es/recursos/publicaciones/39/37/04pasetti.pdf.
- Šašel, Jaro. »K rimskim napisom v Beli krajini«, Arheološki vestnik, 35 (1985). https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9180.
- Weiss, Janez. »Temelj našemu narodu«, Memento ob 70-letnici zasedanja SNOS v Črnomlju 19.–20. februarja 1944, priloga k reviji Svobodna misel, 1 (2014).
- Weiss, Janez in Lucija Grahek. »[Spomenik] 20, EŠD 9257« V: Varstvo spomenikov, Poročila, 50–51. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, 2016.
Časopisni viri
- Dolenjski list, 1952, 1970, 1983.
- Družinski tednik, 1942.
- Jutro, 1942.
- Prima linea, 1942.
- Slovenec, 1942.
- Slovenski dom, 1942.
Ostali viri
- Follo, Valentina. »The Power of Images in the Age of Mussolini«. University of Pennsylvania, dissertation, 2013, Publicly Accessible Penn Dissertations. https://repository.upenn.edu/edissertations/858.
- Italijansko-slovenski priročni slovar. Ljubljana: DZS, 1999.
- Opera omnia di Benito Mussolini, vol. XXVIII, Dalla proclamazione dell’impero al viaggio in Germania. 10 Maggio 1936–30. settembre 1937 (1959). https://issuu.com/rivista.militare1/docs/opera_omnia_-_vol._28_-_benito_mussolini.
Spletni viri
- Bačer, Karel. »JARC, Janko (1903-1995)«. Obrazi slovenskih pokrajin. Spletni biografski leksikon. Mestna knjižnica Kranj, 2020. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jarc-janko/.
- Lapidarij, spletna predstavitev Belokranjskega muzeja Metlika. https://belokranjski-muzej.si/post/292004/lapidarij.
- FB profil Črnomelj fčasih. https://www.facebook.com/CrnomeljFcasih/.
- Zgodovinsko društvo Rapalska meja – Stran o rapalski meji. https://www.rapalskameja.si/planina-pot-5/.
- Spletna stran Skupine Stik. https://www.skupinastik.si/arheoloska-izkopavanja-pri-cerkvi-sv-petra-v-crnomlju/.
Kontakti avtorjev
Anton Arko, prof. ruščine in zgodovine, višji kustos, doktorski študent zgodovine
Slovenski šolski muzej
Žiga Blaj, magister zgodovine, kustos, doktorski študent zgodovine
Zasavski muzej Trbovlje
Blaž Ermenc, mag. politologije – etničnih študij, doktorski študent zgodovine
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Barbara Lampič, izr. prof., doktor
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Peter Mikša, izr. prof., doktor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Monika Močnik, muzejska svetovalka, doktorska študentka zgodovine
Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Julija Šuligoj, mag. zgodovine, uni. dipl. francistka, doktorska študentka zgodovine
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Ilinka Todorovski, uni. dipl. novinarka, doktorska študentka zgodovine
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Abstract (Izvleček članka v angleščini)
To date, twenty Roman stone monuments have been discovered in Črnomelj. They testify about life in an antique colony in the southeast corner of today’s Slovenia. One of them, however, tells also the story of a fallen fascist dream to rebuild the Roman Empire under Mussolini. This is the funerary stele of Petronius Paulianus. In 1942, the Italian occupying authority in Črnomelj used it for constructing a stone monument with an engraved fascist slogan “Roma Doma” (Rome Subdues). Following Italy’s capitulation in 1943, it was demolished. The stele was damaged and thrown away, but it wasn’t lost. It is on display in the Bela krajina Museum in Metlika, where it is presented as a reminder of the Roman period in this part of Slovenia. However, its role as a symbol of fascist ideology during World War II remains unknown to visitors.