Vojaški spomeniki prve svetovne vojne na območju soške fronte kot odraz nacionalizma

Sara Kobal
Vojaški spomeniki prve svetovne vojne na območju soške fronte kot odraz nacionalizma [ PDF ] Odpri PDF Vojaški spomeniki prve svetovne vojne na območju soške fronte kot odraz nacionalizma [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_Vx23-Web-02_Kobal_VojaskiSpomenikiSoskaFronta

Povzetek članka

Vojaški spomeniki, ki so nastali v času prve svetovne vojne na območju soške fronte, so bili navadno postavljeni v spomin na padle vojake ali v čast vojaškim generalom in vojaškim enotam, ki so se borile v ofenzivah soške fronte. Vendar so ti spomeniki imeli še drug namen, saj so preko posvetilnih napisov in dekorativnih elementov odražali nacionalizem. Namreč ti tako imenovani junaki so padli za svobodo in veličino domovine, tako Avstro-Ogrske monarhije kot italijanske države. Avstro-Ogrska monarhija pa je po prvi svetovni vojni razpadla in nad ozemljem, kjer je potekala soška fronta, so najprej zavladale italijanske ter nato jugoslovanske oblasti, nazadnje pa je ozemlje prešlo pod samostojno Republiko Slovenijo. Posledično so vojaški spomeniki prve svetovne vojne, ki so nastali kot odraz takratne politične situacije, postali tujek v prostoru novih oblasti. Namreč tako kot italijanskim oblastem ni bil interes ohranjati spomenikov, ki jih je med vojno postavljala njihova nasprotnica, Avstro-Ogrska monarhija, ni bil interes jugoslovanskih oblasti vzdrževati spomenikov, ki jih je med prvo svetovno vojno in v času med obema vojnama postavljal »nekdanji okupator«. Posledično so bili ti spomeniki tarča uničevanja in zanemarjanja, kulturna dediščina prve svetovne vojne pa na robu propada. Stanje se je izboljšalo šele proti koncu dvajsetega stoletja, zasluga pa gre v največji meri prostovoljnim zgodovinskim in kulturnim društvom, ki so se zavedala, kako neprecenljiva je ta kulturna zapuščina, ki jo je za seboj pustila srdita vojna.

Viri in literatura

Viri

  • Roš, Katja. »Napis “Vrnili se bodo” je treba prav razumeti.« Delo, 28. maj 1997.

Elektronski viri

Literatura

  • Anderson, Benedict. Zamišljene skupnosti: o izvoru in širjenju nacionalizma. Prevedla Alja Brglez Uranjek in Andrej Kurillo. Ljubljana: Studia humanitatis, 2007.
  • Avsenak, Vinko. “Džamija v Logu pod Mangartom.” Na fronti. Revija za vojaško zgodovino, 14 (april 2020), 62–67.
  • Černilogar, Fortunat Damjana. “Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci: sto let »bazilike miru.« Die Gedächtniskirche des Hl. Geistes in Javorca: Hundert Jahre »der Friedensbasilika.«” V: Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, 14–49. Tolmin: Tolminski muzej, 2016.
  • Drole, Ernesta. “Čepovan – spominsko znamenje iz prve svetovne vojne.” V: Varstvo spomenikov. Poročila 53, ur. Biserka Ribnikar Vasle, 35–36. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2018.
  • Drole, Ernesta. “Konservatorsko restavratorski posegi na spominski cerkvi Sv. Duha v Javorci.” V: Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, 50–63. Tolmin: Tolminski muzej, 2016.
  • Kobal, Sara. “Spomeniki padlim nastali med prvo svetovno vojno na območju soške fronte na Slovenskem.” Zaključna seminarska naloga, Filozofska fakulteta UL, 2019.
  • Kobal, Sara. “Vojaški spomeniki na območju soške fronte.” Magistrska naloga, Filozofska fakulteta UL, 2022.
  • Pipan, David Erik. “Spomenik 20. strelskega polka v Panovcu.” Na fronti. Revija za vojaško zgodovino, 14 (april 2020), 127–130.
  • Pipan, David Erik. “Spomenik težke havbične baterije na Vodicah.” Na fronti. Revija za vojaško zgodovino, 11 (november 2016), 76–77.
  • Pirkovič, Jelka. “Javorca – Spominska cerkev Sv. Duha in njene evropske vrednote.” V: Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, 72–93. Tolmin: Tolminski muzej, 2016.
  • Prinčič, Vili. Neme priče vojnih grozot 1915–1918. Trst: Mladika, 2018.
  • Rauchensteiner, Manfried. “Zgodovina spomina: preobrazba prve svetovne vojne.” V: Soška fronta 1915–1917. Kultura spominjanja, ur. Vincenc Rajšp, 51–64. Dunaj – Ljubljana: Slovenski znanstveni inštitut, 2010.
  • Smith, Anthony David. Nacionalizem: Teorija, ideologija, zgodovina. Prevedel Borut Cajnko. Ljubljana: Krtina, 2005.
  • Svoljšak, Petra. Soška fronta. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1994.
  • Zentai, Tünde. “The Sign-Language of Hungarian Graveyards.” V: Folklore, 90/2 (1979), 131–140.

Slikovno gradivo

  • Slika 1: Posvetilni napis na avstro-ogrskem vojaškem spomeniku v Grgarju, osebni arhiv.
  • Slika 2: Posvetilni napis na italijanskem vojaškem spomeniku na Kalvariji, osebni arhiv.
  • Slika 3: Spomenik alpinskim bataljonom na Vodicah, osebni arhiv.
  • Slika 4: Folklorni motiv na avstro-ogrskem spomeniku v Volčji Dragi, osebni arhiv.
  • Slika 5: Spremenjeni posvetilni napis na avstro-ogrskem vojaškem spomeniku v Grgarskih Ravnah, osebni arhiv.

Kontakti avtorjev

Alenka Fikfak, izredna profesorica
Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani

Janez P. Grom, asistent
Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani

Nejc Kavka, mag. prof. zgodovine in mag. prof. geografije

Sara Kobal, mag. prof. zgodovine

Lea Meserko, mag. prof. zgodovine

Peter Mikša, docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Božo Repe, redni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Žiga Smolič, mladi raziskovalec in asistent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Julija Šuligoj, mag. zgodovine, uni. dipl. francistka

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

In this article, I present the war monuments created in the area of the Isonzo front during the First World War, which reflected nationalism through dedicatory inscriptions and decorative elements, although their original function was to commemorate fallen soldiers and to honour generals and military units that fought in the area. As examples, I will give just a few of the most obvious examples of monuments that reflect nationalism. In the rest of this article, I present what happened to such monuments after the First World War, first during the Italian rule, then during Yugoslavia, and finally during the era of Slovenian independence.

Go to Top