Slovenske alpinistke nad 7000 m

Julija Šuligoj
Slovenske alpinistke nad 7000 m [ PDF ] Odpri PDF Slovenske alpinistke nad 7000 m [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_Vx23-Web-03_Suligoj_SloAlpinistke7000m

Povzetek članka

Zgodovina slovenskega ženskega alpinizma nad 7000 m se začne z Barbko Lipovšek Ščetinin, ki se je leta 1967 kot prva Slovenka in Jugoslovanka uspešno povzpela na Leninov vrh. V obdobju pol stoletja, do leta 2017, se je na vrh, višji od 7000 m, skušalo povzpeti devetindvajset slovenskih alpinistk, od katerih je uspelo devetnajstim. Skupno so sodelovale na devetinšestdesetih odpravah, ki so imele za cilj sedem- ali osemtisočak, in osvojile osemindvajset vrhov.

V sedemdesetih letih je jugoslovanski ženski višinski rekord podrl vzpon Slave Mrežar – Suhač na zahodni vrh Nošaka (7530 m). Osemdeseta leta so prinesla razcvet ženskega alpinizma, ko se je sedem alpinistk v okviru prve slovenske ženske alpinistične odprave povzpelo na Pik Komunizma (7495 m). Leta 1986 je Marija Štremfelj osvojila Broad Peak (8051 m), kar je bil prvi slovenski ženski osemtisočak. Vlasta Kunaver je osvojila vrh Trisula I. (7120 m) in z njega poletela z jadralnim padalom. Leta 1990 je Marija Frantar postala prva Slovenka in osma ženska na svetu, ki je stopila na vrh osemtisočaka Nanga Parbat, nekaj mesecev za njo pa je Marija Štremfelj osvojila Mount Everest kot prva Slovenka.

V devetdesetih letih so sledili nadaljnji uspehi: Breda Činč Juhant je osvojila Pik Korženevske (7105 m), sledile so ji Mira Zorič, Katarina Trontelj in Marjeta Leva. Leta 1991 je Marija Frantar tragično preminula na Kangčendzengi. Marija Štremfelj je leta 1995 osvojila Čo Oju (8188 m) in s tem postala Slovenka z največ osvojenimi osemtisočaki. Leta 2003 je Barbara Drnovšek skušala osvojiti Manaslu, Petra Vladimirov se je povzpela na Leninov vrh, Irena Mrak pa na Nošak (7492 m), leta 2004 pa je dosegla vrh Gašerbruma II (8035 m). Marija Štremfelj je istega leta osvojila Daulagiri (8167 m), kar je zadnji osvojen osemtisočak za Slovenke do danes.

V novejšem obdobju sta se Nina Kopčavar in Marjana Prezelj povzpeli na Nun (7135 m) oziroma Satopanth (7075 m). Leta 2007 sta Irena Mrak in Mojca Švajger stali na predvrhu Broad Peaka (8036 m). Leta 2008 je Simona Pogač osvojila Manaslu, kar jo je postavilo med pet Slovenk z osvojenim osemtisočakom. Irena Mrak in Mojca Švajger sta osvojili tudi Muztagato (7509 m) ter večkrat poskušali osvojiti osemtisočake, a brez uspeha. Njuna najpomembnejša osvojitev je bila prvenstvena smer v Diamirski steni Nanga Parbata leta 2011.

V zgodovini slovenskega ženskega alpinizma nad 7000 m je bilo izvedenih devetinšestdeset poskusov vzponov, od katerih jih je bilo osemindvajset uspešnih, na teh višinah pa je do danes stalo devetnajst Slovenk.

Viri in literatura

Intervjuji

  • Intervju z Alenko Jamnik. Intervju je 24. 8. 2021 opravila Julija Šuligoj, ki hrani tudi posnetek pogovora.
  • Intervju s Petro Vladimirov. Intervju je 25. 8. 2021 opravila Julija Šuligoj, ki hrani tudi posnetek pogovora.
  • Intervju s Špelo Hleb. Intervju je 28. 8. 2021 opravila Julija Šuligoj, ki hrani tudi posnetek pogovora.
  • Intervju z Marjeto Leva. Intervju je 3. 9. 2021 opravila Julija Šuligoj, ki hrani tudi posnetek pogovora.
  • Intervju z Marjano Šah. Intervju je 7. 9. 2021 opravila Julija Šuligoj, ki hrani tudi posnetek pogovora.
  • Intervju z Lidijo Honzak. Intervju je 4. 10. 2021 opravila Julija Šuligoj, ki hrani tudi posnetek pogovora.
  • Intervju z Nino Kopčavar. Intervju je 8. 10. 2021 opravila Julija Šuligoj, ki hrani tudi posnetek pogovora.
  • Intervju z Vlasto Kunaver. Intervju je 26. 10. 2021 opravila Julija Šuligoj, ki hrani tudi posnetek pogovora.

Časopisni viri

  • »Alpinisti že na poti.« Delo, 23. avgust 1997, 10.
  • »Alpinistke v Pamir.« Delo, 17. maj 1982, 14.
  • »Deset kilogramov za Nanga Parbat.« Gorenjski glas 43/71 (1990), 10.
  • »Deset vzponov naše odprave v Pamirju.« Delo, 20. avgust 1979, 14.
  • »Dobre novice iz Himalaje.« Delo, 28. november 1994, 18.
  • »Gora ne dovoljuje misli na dom.« Gorenjski glas, 43/87 (1990), 10.
  • »Kvalitete in kvantitete.« Delo, 27. januar 1977, 14.
  • »Mariborčani napredujejo.« Delo, 17. oktober 1994, 16.
  • »Marija Štremfelj »najvišja« Jugoslovanka.« Gorenjski glas 39/62 (1986), 1.
  • »Mednarodna alpiniada na Pik Lenin.« Planinski vestnik 68/6 (1968): 291.
  • »Mogočne stene svete gore – izziv celjskim alpinistom.« Novi tednik, 19. maj 1983, 12–13.
  • »Na Everest gre.« Naš čas, 45/12 (2009), 13.
  • »Na razstavi »Korajža je ženskega spola« tudi Mira Zorič.« Informator 8/5 (2018), 14.
  • »Simona Pogač in Everest: Aklimatizacija še ni končana.« Savinjske novice, 41/20 (2009), 21.
  • »Slovenci uspešni na Pik Leninu.« Planinski vestnik 103/10 (2003): 53.
  • »Slovenska ženska odprava na Piku Komunizma.« Delo, 10. avgust 1982, 12.
  • »Štirje na Gašerbrumu II.« Delo, 8. avgust 2004, 15.
  • »Vrnitev iz Pamirja.« Delo, 20. avgust 1990, 13.
  • Bešlin, Zoran. »Potek ekspedicije.« Planinski vestnik 78/3 (1978), 155–157.
  • Božič, R. »Vabljiva lepota gora: alpinistka Irena Mrak.« Ognjišče 1 (2004), 60–61.
  • Česen, Tomo. »Četverica na Nanga Parbat.« Delo, 19. junij 1989, 14.
  • Česen, Tomo. »Marija Frantar druga naša alpinistka nad 8000 metri.« Delo, 27. avgust 1990, 13.
  • Česen, Tomo. »Na Daulagiriju in Južni Anapurni že postavili tabor I.« Delo, 12. maj 1986, 14.
  • Česen, Tomo. »Na Nanga Parbatu nevarnost serakov.« Delo, 10. julij 1989, 13.
  • Česen, Tomo. »Polet s padalom s Trisula nov tovrstni ženski rekord.« Delo, 22. junij 1987, 14.
  • Česen, Tomo. »Slovenska odprava v Karakorum se je vrnila domov z novim popolnim uspehom.« Delo, 1. september 1986, 13.
  • Česen, Tomo. »V Himalajo prvič odhaja naša ženska alpinistična odprava.« Delo, 24. marec 1986, 14.
  • Erman, Urša. »Ženski nasmeh v objemu gora. Petindvajset let od nesreče Marije Frantar.« Planinski vestnik 116/12 (2016), 48–51.
  • Erman, Urša. »Ženski nasmeh v objemu gora. Petindvajset let od nesreče Marije Frantar.« Planinski vestnik 116/12 (2016), 48–51.
  • Ferarič, Matjaž. »Visoke želje in globoki spomini.« Planinski vestnik 90/11 (1990): 474–476.
  • Frantar, Marička. »Ženska odprava Pamir 82.« Alpinistični razgledi 15 (1982): 32–36.
  • Frantar, Marija. »Boj na JZ grebenu J. Anapurne.« Planinski vestnik 86/8 (1986), 344–351.
  • Frantar, Marija. »Del mene na gori, cela gora v meni.« Planinski vestnik 90/11 (1990), 469–474.
  • Grošelj, Viki. »Anapurna – Boginja žetve.« Delo, 28. december 2013, 24–25.
  • Grošelj, Viki. »Cilj smo v celoti dosegli.« Planinski vestnik 86/10 (1986): 438–439.
  • Grošelj, Viki. »Pet zakladnic velikega snega. Kangčendzenga, tretja najvišja gora sveta.« Delo, 30. april 2010, 34–35.
  • Honzak, Lidija. »Sedem planink na sedemtisočaku.« Planinski vestnik 112/10 (2012), 54–55.
  • Horvat, Tina. »Poglavar nomadov jo je hotel kupiti.« Slovenske novice, 12. april 2021, 6.
  • Horvat, Tina. »Z goro se ne smeš boriti.« Jana, 37/7 (2009), 14–15.
  • Humer, D. »Marija Štremfelj: »Plezali smo počasi, brez dodatnega kisika.«« Gorenjski glas 34/100 (1986), 17.
  • Jakofčič, Tomaž. »Uspeh na Daulagiriju zasenčila nesreča Jožeta Šepiča.« Planinski vestnik 109/7-8 (2004): 84.
  • Jamnik, Alenka. »Divja Anapurna I. se ni dala.« Planinski vestnik 92/2 (1992): 61–64.
  • Karničar, Luka. »Izkušnje Nanga Parbata ’89.« Planinski vestnik 89/9 (1989): 373–375.
  • Knez, Franček. »Nov korak v ženskem alpinizmu.« Planinski vestnik 86/8 (1986), 339.
  • Komel, Evgen. »Tokrat na Hindukush.« Javna tribuna, marec 1977, 9.
  • Krstič – Planinc, Milena. »Manaslu je gora duše.« Naš čas, 44/42 (2008), 15.
  • Lebar, Marija. »V Himalaji mak cveti modro.« Savinjske novice, 40/4 (2008), 11.
  • Mahkota, Ante. »Pamirski dnevnik (II.) Stotnija na 7000 m.« Delo, 19. avgust 1967, 5.
  • Mrak, Irena, Iztok Tomazin. »Magičnih 8000 m.« Planinski vestnik 109/10 (2004): 56–60.
  • Mrak, Irena. »Gola gora ponovno.« Planinski vestnik 116/11 (2011): 52–54.
  • Mrak, Irena. »Na obisku pri očetu ledenih gora.« Nedeljski, 2. februar 2010, 21.
  • Mrak, Irena. »S čajem poplačan napor.« Nedeljski, 9. februar 2010, 21.
  • Mrak, Irena. »Večno iskanje miru.« Nedeljski, 23. februar 2010, 21.
  • Mrežar, Slava. »7000 m in še malo več.« Planinski vestnik 78/3 (1978), 146–148.
  • Mrežar-Suhač, Slava. »Obisk v znamenju tur – Navezale nove stike.« Delo, 30. julij 1979, 14.
  • Mušič, Irena. »Sem vzdržljiva, volje mi ne zmanjka (Simona Pogač).« Planinski vestnik 114/3 (2009): 52–56.
  • Ogrinec, Dejan. »Sporne junakinje Himalaje.« Jana, 37/9 (2011), 24–25.
  • Pate, Mateja. »Če nekaj moraš početi, neha biti fajn.« Planinski vestnik 112/10 (2007): 52–56.
  • Pate, Mateja. »Slovenke na vrhovih, višjih od 7000 metrov.« Planinski vestnik 103/12 (2003): 4–20.
  • Peternel, Miha. »Najuspešnejši alpinisti.« Delo, 27. december 1994, 18.
  • Peternelj, Anja, ur. Slovenski alpinizem 2008. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2010.
  • Petkovšek, Darinka. »Barbka Lipovšek-Ščetinin.« Planinski vestnik 75/8 (1975): 453–455.
  • Raztresen, Marjan. »Nanga Parbat (8125 m) je sprejel našo alpinistko. Druga Slovenka na osemtisočaku.« Planinski vestnik 90/10 (1990), 420–424.
  • Raztresen, Marjan. »Prva Slovenka na Mount Everestu.« Planinski vestnik 90/12 (1990): 513–519.
  • Savenc, Franci. »Aco Pepevnik na Čo Oju. Odprava Impol se vrača.« Delo, 3. maj 1995, 18.
  • Savenc, Franci. »Deset jih je bilo na Čo Oju.« Delo, 2. oktober 1995, 19.
  • Savenc, Franci. »Slovenska odprava Kanč 91 ima več zahtevnih ciljev.« Delo, 11. marec 1991, 14.
  • Savenc, Franci. »V selekcijo izbranih 9 alpinistk.« Delo, 14. december 1981, 14.
  • Škarja, Tone in Marko Prezelj. »Slovene Kangchenjunga Expedition.« The American Alpine Journal 34/66 (1992): 1–10.
  • Škarja, Tone. »Naredile največ kar je bilo mogoče.« Planinski vestnik 86/7 (1986), 292.
  • Škrl, Helena. »Ko gore začutiš kot nekaj živega.« Planinski vestnik 121/3 (2021): 16–20.
  • Slana, Niko. »Karakorum 86: izredno uspešna in bržkone najcenejša odprava.« Delo, 28. avgust 1986, 11.
  • Šrot, Srečko. »Himalajski dnevnik.« Novi tednik, 8. december 1983, 13.
  • Štremfelj, Andrej. »Nevarne grožnje snežene gore.« Planinski vestnik 95/12 (1995): 525–529.
  • Strmšek, Boris. »Annapurna III 94.« Alpinistični razgledi 50 (1995): 120–124.
  • Stružnik, Lado. »Odprava Alpe Jadran na Everest pripravlja odhod v Himalajo.« Delo, 9. julij 1990, 13.
  • Stružnik, Lado. »V navezi z možem na najvišjo goro.« Delo, 13. avgust, 13.
  • Volkar Trobevšek, Mojca. »Nikoli nisem nehala plezati.« Planinski vestnik 113/11 (2013): 46–48.

Elektronski viri

Multimedijski viri

Literatura

  • Gafić, Muhamed. Odiseja 7000. Sarajevo: Vertikale, 1999.
  • Grošelj, Viki. Gola gora: Nanga Parbat, 8125 m. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2012.
  • Grošelj, Viki. V prostranstvih črnega granita: Karakorum ‘86 – Broad Peak 8047 m, Gasherbrum II 8035 m. Ljubljana: samozaložba, 1987.
  • Hawley, Elizabeth. Seasonal Stories for the Nepalese Himalaya 1985–2014. The Himalayan Database, 2014.
  • Kozorog, Edo, ur. Tien Šan ‹85: slovenska odprava v »Nebeške gore«. Ljubljana: 1985.
  • Mikša, Peter, Urban Golob. Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana: Friko, Mikša in partnerji, 2013.
  • Peternelj, Anja, ur. Slovenski alpinizem 2007. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2008.
  • Samec, Uroš, ur. Slovenski alpinizem 2001–2003. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2006.
  • Samec, Uroš, ur. Slovenski alpinizem 2004–2005. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2006.
  • Škarja, Tone, ur. Slovenci v Himalaji od 1954 do 2013. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2013.
  • Štěrbová, Dina. Prve ženske na osemtisočakih: hrepenenja in usoda. Prevedla Ksenija Mravlja. Radovljica: Didakta, 2019.
  • Štremfelj, Andrej, Marija Štremfelj. Objem na vrhu sveta. Kranj: M. Štremfelj, 2020.

Kontakti avtorjev

Alenka Fikfak, izredna profesorica
Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani

Janez P. Grom, asistent
Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani

Nejc Kavka, mag. prof. zgodovine in mag. prof. geografije

Sara Kobal, mag. prof. zgodovine

Lea Meserko, mag. prof. zgodovine

Peter Mikša, docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Božo Repe, redni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Žiga Smolič, mladi raziskovalec in asistent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Julija Šuligoj, mag. zgodovine, uni. dipl. francistka

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

In the present work, based on rich newspaper and electoral sources, literature, and personal interviews with the actors, I enlighten the expeditions in which they participated, aimed at a mountain peak higher than 7000 m. Special emphasis is placed on two Slovenian women’s mountaineering expeditions, which took place in the late 1970s and early 1980s and were attended by some Slovenian women who continued to conquer 7,000 and 8,000 meters in their further mountaineering careers.

Go to Top