Jugoslovanski pogled na Združeno arabsko republiko v letu 1961

Žiga Smolič
Jugoslovanski pogled na Združeno arabsko republiko v letu 1961 [ PDF ] Odpri PDF Jugoslovanski pogled na Združeno arabsko republiko v letu 1961 [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_Vx23-Web-01_Smolic_JugoslovanskiPogledZAR

Povzetek članka

Dogajanje v letu 1961 lahko razumemo kot eno izmed pomembnih etap v sodobni politični zgodovini Egipta. Predstavitev jugoslovanske perspektive na dogajanje v takratni Združeni arabski republiki (ZAR) in tudi njen razpad je v kontekstu prispevka relevanten predvsem iz dveh vidikov. Prvi predstavlja vpogled v sam potek političnega dogajanja v ZAR. Naracija tega je v svetovnem zgodovinopisju v veliki meri pogojena z interpretacijami zahodnega prostora in prav od tukaj izhaja možnost pomembnega doprinosa jugoslovanske percepcije. Glede na visoko raven aktivnosti jugoslovanske diplomacije, podjetij in drugih zunanjepolitičnih aparatov države se ta perspektiva kaže kot dober alternativni pogled na dogajanje v Egiptu. Predvsem pa je to pomembno z vidika neposredne jugoslovanske vpletenosti v tamkajšnje dogajanje. Ob boku s tesnim partnerstvom med Jugoslavijo in ZAR konkretna študija na primeru leta 1961 v določeni meri nakaže obsege in načine sodelovanj med državama. Prispevek sicer izpušča sodelovanje na nivoju mednarodne politike in združevanje moči držav na primeru sklica prve konference Gibanja neuvrščenih septembra 1961, pri čemer bi lahko izpostavili, da je – poleg Jugoslavije – prav Egipt na čelu s predsednikom Gamalom Abdelom Naserjem odigral bistveni del iniciative. Namesto tega se prispevek v večji meri posveča dejanskemu sodelovanju med državama, in sicer onkraj medijske podobe o velikem prijateljstvu med Egiptom in Jugoslavijo. Pogled, ki odstira dejanske izzive gospodarskega sodelovanja, številne prepreke na tej poti in tudi površnosti oziroma pomanjkljivosti reform, ki so bile leta 1961 izvedene v ZAR, vsekakor ni mišljen kot negacija političnega bratstva med izpostavljenima državama, temveč zgolj kot izpostavitev diskrepance med prezentacijo konkretnega odnosa in realnimi napori, ki so bili v tem prisotni. Napori so bili sestavni del poti krepitve sodelovanja med državama s ciljem medsebojne prosperitete.

Viri in literatura

Arhivski viri

  • SI AS (Arhiv Republike Slovenije), 241, t. e. 5, Ministrstvo za izvoz in uvoz 1945 – 1951.
  • AJ (Arhiv Jugoslavije), 130, Savezno izvršno veće: Međunarodni odnosi.
  • AJ (Arhiv Jugoslavije), IX, 25/II-30, Centralni komite Saveza komunista Jugoslavije.
  • AJ (Arhiv Jugoslavije), SSRNJ 142 – II, Socijalistički savez radnog naroda Jugoslavije. Komisija za međunarodne veze, 1962.
  • DA (Diplomatski arhiv Ministarstva spolnjih poslova Republike Srbije), Politična arhiva, Ujedinjena arapska republika 1961.
  • DA (Diplomatski arhiv Ministarstva spolnjih poslova Republike Srbije), Politična arhiva, Ujedinjena arapska republika 1962.
  • DA (Diplomatski arhiv Ministarstva spolnjih poslova Republike Srbije), Politična arhiva, Ujedinjena arapska republika 1963.

Intervjuji

  • Intervju z Jožetom Kastelicem. Posnet v Ljubljani, 7. septembra 2022. Posnetek intervjuja hrani avtor.
  • Intervju z Zvonetom Draganom. Posnet v Ljubljani, aprila 2020. Posnetek intervjuja hrani avtor.

Literatura

  • Aburish, K. Said. Nasser. The last Arab. New York: St. Martin’s Press, 2004.
  • Bekić, Darko. Jugoslavija u hladnom ratu. Odnosi s velikim silama 1949–1955. Zagreb: Globus, 1988.
  • Bogetić, Dragan. »Jugoslavija i nesvrstanost. Prilog prevazilaženju predrasuda i stereotipa.« Annales: anali za istrske in mediteranske študije. Let. 24, 4 (2014), str. 615–624.
  • Bogetić, Dragan. Nova strategija spoljne politike Jugoslavije 1956–1961. Beograd: Institut za savremenu istoriju, 2006.
  • Ginat, Rami. Egypt’s incomplete Revolution. Lufti al-Khuli and Nasser’s Socialism in the 1960’s. London: Frank Cass, 1977.
  • Heikal, Mohamed Hassanein. The Cairo Documents. The inside story of Nasser and his relationship with world leaders, rebels and statesmen. New York: Doubleday and Company, 1973.
  • Mičunović, Veljko. Moskovske godine 1956–1958. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber, 1977.
  • Pečar, Zdravko in Veda Zagorac. Egipt. Dežela, ljudstvo in revolucija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.
  • Petrović, Vladimir. Jugoslavija stupa na Bliski istok. Stvaranje jugoslovanske bliskoistočne politike 1946–1956. Beograd: Institut za savremenu istoriju, 2007.
  • Petrović, Vladimir. Titova lična diplomatija. Studije i dokumentarni prilozi. Beograd: Institut za savremenu istoriju, 2010.
  • Pirjevec, Jože. Tito in tovariši. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011.
  • Raymond, W. Baker. Egypt Uncertain Revolution under Nasser and Sadat. Cambridge: Harvard University Press, 1978.
  • Sorby, R. Karol. »The separatist period in Syria, 1961–1963.« Asian and African Studies, 18 (2009), 2, str. 145–168.

Časopisni viri in revije

  • Jugoslovenski pregled: informativno-dokumentarne sveske. Julij-avgust, 1970, letnik 13.
  • »Odnosi Jugoslavije i Ujedinjene Arapske republike.« Jugoslovenski pregled: informativno-dokumentarne sveske, 9, marec 1966, letnik 9.
  • »Odnosi Jugoslavije i Sirije.« Jugoslovenski pregled: informativno-dokumentarne sveske – Jul – Avgust, avgust 1966, letnik 9.
  • »Ekonomski odnosi.« Jugoslovenski pregled: informativno-dokumentarne sveske. Marec 1966, letnik 9.
  • »Prisrčen sprejem v Aleksandriji.« Delo, torek, 18. april 1961, let. 3, št. 108.
  • »Parlamentarna delegacija ZAR včeraj prispela v Jugoslavijo.« Delo, torek, 27. junij 1961, let. 3, št. 174.
  • »Vrnitev Todorovića iz ZAR.« Delo, petek, 24. marec 1961, let. 3, št. 81.
  • »Naserjev govor ob uporu v Siriji. ‘Nevarnost za arabsko enotnost.’« Delo, let. 2, št. 267, petek, 29. september 1961, str. 10.
  • »Razgovori Tito – Naser.« Delo, 19. november 1961, letnik 3, št. 317.
  • »Volitve v Siriji.« Delo, sobota, 2. december 1961, let. 3, št. 329.
  • »Sestava novega sirskega parlamenta.« Delo, četrtek, 7. december 1961, let. 3., št. 334.

Spletni viri

Kontakti avtorjev

Alenka Fikfak, izredna profesorica
Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani

Janez P. Grom, asistent
Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani

Nejc Kavka, mag. prof. zgodovine in mag. prof. geografije

Sara Kobal, mag. prof. zgodovine

Lea Meserko, mag. prof. zgodovine

Peter Mikša, docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Božo Repe, redni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Žiga Smolič, mladi raziskovalec in asistent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Julija Šuligoj, mag. zgodovine, uni. dipl. francistka

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

The United Arab Republic, which represents the embodiment of the longstanding political orientation of Egyptian President Gamal Abdel Nasser—Arab nationalism, was a state formation that saw the light of day in 1958, with the union of Egypt and Syria, and disintegrated with the secession of Syria in 1961. Given the strong partnership between Yugoslavia and Egypt or the United Arab Republic during this period, the article provides an insight into the last year of the existence of the United Arab Republic (UAR), through the prism of Yugoslav foreign policy. The subject of the discussion is thus primarily a presentation of the internal political developments of UAR, from the July measures with the introduction of a series of reforms in the light of the centralization of the state and large-scale nationalization, to the discussion of the circumstances that led to its disintegration. Considering the extensive level of cooperation between the two states, Yugoslav foreign policy did not only thoroughly observe the developments in the UAR but also participated in them indirectly or directly. In addition to assessments of internal political events and Yugoslav political interventions, the paper also offers an insight into the economic cooperation of Yugoslavia with the UAR, with a greater emphasis on the challenges that Yugoslav companies faced in this market.

Go to Top