Spomenik za življenja: zgodovina koncepta na Slovenskem

Ivan Smiljanić
Spomenik za življenja: zgodovina koncepta na Slovenskem [ PDF ] Odpri PDF Spomenik za življenja: zgodovina koncepta na Slovenskem [ PDF ] Prenesi PDF Retrospektive_Vx1-Web-01_Smiljanic_Spomenik-compressed_1

Povzetek članka

Zgodovina spomenikov, posvečenih živečim osebam, ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Vse do konca 19. stoletja so bila obeležja rezervirana predvsem za pripadnike vladarske rodbine Habsburžanov, ki so jim spomenike postavljali predvsem ob obiskih slovenskih dežel. Daleč največji delež teh spomenikov je bil postavljen cesarju Francu Jožefu, saj so njegove podobe igrale pomembno vlogo pri utrjevanju skupne zavesti državljanov Habsburškega cesarstva oz. Avstro-Ogrske. Preostali člani cesarske družine so bili s spomeniki zastopani redkeje. Na obeležjih so bila ovekovečena tudi številna imena meščanskega sloja, saj so po številnih javnih ustanovah in zgradbah ob odprtju odkrivali plošče s seznamom oseb, ki so bile zaslužne za izgradnjo, ter vladarja, politikov in predstavnikov Cerkve, ki so bili takrat na položajih. Poseben je primer dobrotnice Josipine Hočevar, ki si je kot prva slovenska meščanka prislužila več spominskih plošč in javni spomenik v Radovljici.

V monarhični Jugoslaviji so spomenike monarhom iz dinastije Karađorđević le izjemoma odkrivali za časa njihovega življenja. Po drugi strani so slavnostno odkrivali obeležja nekaterim še živečim osebam iz sveta politike (Ivan Hribar) in umetnosti (Matej Hubad, Hugolin Sattner), kar je kazalo na postopen prenos težišča spomenikov živečim osebam iz plemiškega na meščanski sloj. Po drugi svetovni vojni je, z uvodno krajšo epizodo postavljanja Stalinovih spomenikov, po številu spomenikov absolutno prevladal Josip Broz – Tito, ki se je na spominskih obeležjih pojavljal skozi celotno obdobje socialistične Jugoslavije, bodisi s celopostavnimi kipi ali doprsji bodisi kot ime na številnih spominskih ploščah. Preostali politični funkcionarji in partizani niso dobili lastnih spomenikov za časa življenja, izjeme so bile občasne omembe njihovih imen na spomenikih, posvečenih dogodkom druge svetovne vojne (in pred njo), na katerih so sodelovali.

V samostojni Sloveniji je najbolj obeleževan dogodek osamosvojitvena vojna in dogodki, ki so k njej vodili. V 21. stoletju so se razmahnili spomeniki, na katerih so poimensko navedeni akterji tedanjih dogodkov in ki so pogosto še danes aktivni udeleženci slovenske politike, gospodarstva in kulture. Bistveno se je povečal delež spominskih obeležij, posvečenih kulturnikom, ki so običajno posvečena vrsti ustvarjalcev hkrati. Največji spomenik je bil v Ljubljani postavljen pisatelju Borisu Pahorju, ki je sprožil nekaj javnih debat o primernosti slavljenja živečih oseb s spomeniki. Kljub temu pa javnost očitno ne ugovarja odkrivanju spomenikov še živečim sodobnim ikonam, ki so v slovenskem primeru predvsem športniki.

Viri in literatura

Časopisni viri

  • a. a.– »Nova cerkev srca Jezusovega v Ljubljani.« Slovenski narod, 28. junij 1883, 1–2.
  • »Ali že imate načrt za vaš zadružni dom?« Slovenski poročevalec, 1. februar 1948, 5.
  • Ambrožič, Jože. »Pozabljena plošča Arnolda Riklija.« Glas, 10. julij 1968, 7.
  • B. S. »Darilo šoli – kip predsednika Tita.« Delo, 25. november 1976, 9.
  • B. Vrhovec. »Odkrili spominsko ploščo Plečniku in Finžgarju.« Naša komuna, 26. december 1989, 5.
  • Bezek, M. »Shod slovenskih borcev.« Dolenjski list, 7. julij 1983, 1.
  • Borović, Boro. »Sto let Radenske.« Delo, 7. september 1969, 1.
  • Burkeljc, Pavle. »Izgnančevo domovanje.« Delo, 8. september 1980, 2.
  • Burkeljc, Pavle. »Revolucionarjev jubilej.« Delo, 6. september 1980, 1.
  • »Cesarjev spomenik na ljubljanskem gradu.« Slovenski narod, 19. avgust 1916, 4.
  • »Cesarjeva petdesetletnica.« Rodoljub, 3. december 1898, 1.
  • –č. »Častni večer Glasbene Matice.« Jutro, 6. december 1931, 3.
  • Dopisniki Dela. »Jutrišnji dan bo lepši.« Delo, 5. julij 1980, 2.
  • E. K. »Slavnost v Joštovem mlinu.« Slovenski poročevalec, 19. september 1954, 1.
  • »Gasilstvo v rudarskih revirjih.« Slovenski narod, 14. avgust 1939, 14.
  • H. K. »Plošča na hiši, v kateri je bival Josip Broz.« Delo, 25. maj 1977, 12.
  • »Hinko Smrekar o svojem spomeniku in svoji smrti.« Tovariš, 10. oktober 1952, 817.
  • I. Guzelj. »Nemci so prišli ob zori.« Glas, 8. februar 1969, 4.
  • »Ivan Gregorič – ljudski kipar na Primorskem.« Ljudska pravica, 12. junij 1947, 4.
  • »Iz Bovca 11. septembra.« Slovenski narod, 13. september 1883, 2.
  • »Iz Cerkljan, 23. maja.« Slovenec, 26. maj 1884, 3.
  • »Iz Gornjegagrada.« Slovenski gospodar, 25. avgust 1898, 6.
  • J. K. »Slavke v Podkrnicah.« Zasavski tednik, 30. julij 1955, 1.
  • J. Š. »Zakladnica pričevanj o narodnoosvobodilni borbi.« Ljudska pravica, 6. april 1955, 5.
  • J. Š. A. »Kultura kot sestavni del preobrazbe naše družbe.« Delo, 18. 10. 1997, 5.
  • Jelovčan, Helena. »Kranjčani so praznovali.« Gorenjski glas, 5. december 2003, 4.
  • Jurič, E. »‘Za vino pev‘c da pesem v dar …‘« Delo, 17. marec 1965, 6.
  • »Kipar Tine Kos.« Jutro, 1. avgust 1926, 11.
  • »Kipi pred Matico.« Slovenec, 14. maj 1932, 4.
  • Krašovec, Jure. »Banditental (1).« Novi tednik, 12. junij 1975, 7.
  • »Laibach.« Laibacher Zeitung, 25. avgust 1829, 269–270.
  • »Lepa slavnost na tehn. srednji šoli.« Slovenec, 8. november 1931, 4.
  • Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 28 (1977).
  • Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 43 (1992).
  • »Ljubljana: prvi slovenski glasbeni festival.« Slovenec, 25. marec 1932, 4.
  • »Ljubljanski Sokol.« Jutro, 25. marec 1934, 7.
  • »Ljubljansko strelsko društvo.« Ljubljanski list, 17. september 1884, 3.
  • »Lojze Dolinar in njegovo najnovejše delo.« Jutro, 15. maj 1932, 9.
  • Malenšek, Danijel. »Delo, 14. julija: poslovilni Zlobčev večer.« Sobotna priloga (Delo), 21. julij 1990, 16.
  • Malenšek, Danijel. »Delo, 14. oktobra: kultura je naš boljševizem.« Sobotna priloga (Delo), 21. oktober 1995, 42.
  • Milič, Jolka. »O spominskih ploščah in Dantejih na prostem.« Književni listi (Delo), 22. februar 1996, 13–14.
  • »Mlekarska razstava.« Domoljub, 17. junij 1908, 395.
  • »Naš prvi glasbeni festival: osem kipov pred poslopjem Glasbene matice.« Jutro, 15. maj 1932, 9.
  • »Nova cesta Sv. Urban – Lesično otvorjena.« Slovenski narod, 17. oktober 1929, 3.
  • »Nova pridobitev Ljubljane: umetniško dovršena preureditev poslopja Glasbene matice in parka v Vegovi ulici.« Slovenski narod, 14. maj 1932, 3.
  • »Novo ime metliške šole.« Dolenjski list, 29. 8. 1968, 8.
  • »O te spominske plošče!.« Slovenec, 10. oktober 1899, str. 2.
  • »Ob jubileju Tehniške srednje šole v Ljubljani.« Jugoslovan, 21. junij 1931, 9.
  • »Obletnica in nje refleksi.« Gorenjec, 22. december 1934, 2.
  • ›Oče dolenjskih železnic‹ dobi spomenik.« Slovenski narod, 28. oktober 1933, 3.
  • »Odkritje spomenika kralja Aleksandra.« Slovenski narod, 12. junij 1924, 3.
  • »Otvoritev dež. Muzeja ‹Rudolfinuma›.« Slovenski narod, 3. december 1888, 2.
  • »Otvoritev fizkulturnega stadiona v Celju.« Ljudska pravica, 29. avgust 1946, 6.
  • P. H. »Savsko naselje: proslava.« Delo, 24. maj 1972, 8.
  • »Pater Hugolin Sattner.« Slovenski narod, 20. april 1934, 1.
  • »Petrovče.« Jutro, 7. september 1923, 2.
  • »Plaketa Ivana Hribarja.« Jutro, 22. september 1931, 3.
  • »Podoba maršala Tita v upodabljajoči umetnosti.« Tovariš, 23. maj 1952, 348.
  • Pogačnik, Bogdan. »Položen temeljni kamen prve jedrske elektrarne.« Delo, 2. december 1974, 2.
  • »Ponosni smo, da smo ostali dosledni na naši revolucionarni poti.« Ljudska pravica, 5. oktober 1953, 2.
  • »Prisrčna dobrodošlica delegatom in gostom na VII. kongresu ZKJ.« Ljudska pravica, 21. april 1958, 1.
  • »Prvi slovenski glasbeni festival: okrašena Vegova ulica.« Slovenec, 15. maj 1932, 4.
  • »Brežice: na občinski praznik se pripravljajo.« Delo, 25. oktober 1961, 4.
  • »Ruše.« Slovenski gospodar, 23. september 1931, 3.
  • s. »Kamničani praznujejo.« Slovenski poročevalec, 26. julij 1957, 4.
  • S. Š. »Spomenik osvajalcem Lune.« Delo, 13. avgust 1971, 6.
  • »Samouk izdelal kip maršala Tita.« Celjski tednik, 13. september 1957, 8.
  • »Slavje slovanske pesmi: krasno uspele festivalske svečanosti so privabile v Ljubljano odlične goste iz vseh pokrajin naše države, pa tudi iz inozemstva.« Slovenski narod, 17. maj 1932, 2.
  • »Slike kipov skladateljev.« Slovenski narod, 21. maj 1932, 4.
  • »Slovesnosti v Udmatu.« Slovenec, 14. julij 1884, 3–4.
  • »Slovo občanov iz revirjev od uglednega revolucionarja.« Delo, 22. avgust 1983, 1.
  • Smole, Jože. »Kdo je dal odstraniti Broza?« Delo, 2. oktober 1990, 6.
  • »Spomenik.« Slovenec, 2. december 1908, 2.
  • »Spomenik kralja Aleksandra v Domžalah.« Jutro, 11. junij 1924, 3.
  • »Spomenik maršalu Titu.« Naš čas, 30. julij 1976, 1.
  • »Spomeniki Viteškega kralja v Sloveniji.« Jutro, 6. september 1940, 5.
  • »Spominska plošča dr. Murnika.« Jutro, 27. marec 1934, 3.
  • »Spominska plošča Ivanu Hribarju.« Jutro, 8. november 1931, 3.
  • »Spomnili so se velikih dni«/»Slavje v Bohinju«, Glas Gorenjske, 28. avgust 1954, 1–2.
  • »Svečano odkritje spominske plaketa ministru Ivanu Hribarju.« Jugoslovan, 8. november 1931, 5.
  • Šlamberger, Vlado. »Prisrčno slavje v Bistrici, Tito dopotoval v Zagreb.« Delo, 11. maj 1979, 1.
  • Šlamberger, Vlado. »Varovati moramo enotnost naših narodov in ustvarjati pogoje za razvoj, delati tako, da bo novim rodovom bolje.« Delo, 3. maj 1979, 1.
  • Štravs, Smilja. »Kako so gradili Titov spomenik v Velenju.« Gea, 27 (avgust 2017), 36–40.
  • Švajncer, Janez. »Ivan Čobal (1926–1995).« Delo, 22. julij 1995, 7.
  • »Tehnična srednja šola – naš ponos.« Slovenec, 25. junij 1931, 3.
  • »Tekme in slavje množic.« Delo, 7. september 1959, 8.
  • U. P. »Vodnjak v čast predsednikov.« Gorenjski glas, 31. maj 2002, 23.
  • Utenkar, Danilo. »Titovo delo – naš vzor in spodbuda.« Delo, 27. junij 1977, 1.
  • V. B. »Mlada generacija je upravičila zaupanje.« Ljudska pravica, 23. november 1958, 1.
  • V. F. »Kip papeža Janeza Pavla II. na Brezjah.« Delo, 25. november 1996, 2.
  • »V vojašnici Milana Majcna.« Dolenjski list, 13. april 1972, 11.
  • »›Večnemu spominu na slavne dni revolucije›.« Dolenjski list, 18. september 1952, 4.
  • Vogel, Herman. »Literarni spomeniki so in jih tudi ni.« Tedenska tribuna, 5. oktober 1970, 12.
  • Spomenik za življenja: zgodovina koncepta na Slovenskem
  • Z. »Praznik Kamničanov.« Glas Gorenjske, 29. julij 1957, 2.
  • »Z Bleda sredi septembra.« Slovenski narod, 21. september 1899, str. 2.
  • »Zaradi ljudi, zaradi revolucije, ni trpel niti pri sebi niti pri drugih slabosti, ki so, na videz majhne, prizadevale komunistično partijo.« Delo, 6. september 1980, 4.
  • Zorec, Črtomir. »Pogovori o Tržiču, njegovih krajih in ljudeh (11. zapis).« Glas, 25. september 1981, 7.
  • »Zum Allerhöchsten Besuche Sr. Majestät v der Kaltwasser-Heilanstalt zu Stein.« Laibacher Zeitung, 28. julij 1883, 1477.
  • »Žalovanje v Domžalah.« Slovenski narod, 13. oktober 1934, 2.

Elektronski viri

Literatura

  • Čopič, Špelca. Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja. Ljubljana: Moderna galerija, 2000.
  • Čopič, Špelca, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko. Ljubljansko kiparstvo na prostem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991.
  • Domjan, Alenka, ur. Eduard Salesin: 1910–1980. Žalec: Zavod za kulturo, šport in turizem; Celje: Grafika Gracer, 2018.
  • Hribar, Ivan. Moji spomini. I. del od 1853. do 1910. leta. Ljubljana: Tiskarna Merkur, 1928.
  • Mavrič Žižek, Irena. »Znane osebnosti na Spomeniku narodnoosvobodilne borbe v Mariboru 1941–1945.« Dialogi, 11–12 (2016), 69–91.
  • Globočnik, Damir. Kulturnozgodovinske študije. Ljubljana: Slovensko društvo likovnih kritikov, 2009.
  • Hribar, Ivan. Moji spomini. I. del od 1853. do 1910. leta. Ljubljana: Tiskarna Merkur, 1928.
  • Jezernik, Božidar. Mesto brez spomina: javni spomeniki v Ljubljani. Ljubljana: Modrijan, 2014.
  • Krapež, Stane, ur. Pomniki NOB na Škofjeloškem. Ljubljana: Borec, 1986.
  • Mavrič Žižek, Irena. »Znane osebnosti na Spomeniku narodnoosvobodilne borbe v Mariboru 1941–1945.« Dialogi, 11–12 (2016), 69–91.
  • Mohar, Katarina. »’Svoboda je spomenik’: Spomenik zmage v Murski Soboti: nastanek, usoda, kontekst.« Acta historiae artis Slovenica: Visualizing Memory and Making History: Public Monuments in Former Yugoslav Space in the Twentieth Century, 18/2 (2013), 131–145.
  • Mrvič, Stanislav, Janez Kos. Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju občine Sevnica. Sevnica: Občinska konferenca SZDL, 1989.
  • Pirkovič, Jelka. »Mestno dvorano prenavljajo, mar ne?: Leopold Theyer in ljubljanski magistrat.« Zgodovina za vse, vse za zgodovino, 3/2 (1996), 40–49.
  • Podbevšek, Anton. Rihard Jakopič. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1983.
  • Pokrajac Iskra, Ana, ur. Več glav … več ve: iz kiparske zbirke Mestnega muzeja Ljubljana: 8. februar – 31. december 2012, Mestni muzej Ljubljana. Ljubljana: Muzej in galerije mesta Ljubljane, 2012.
  • Porenta, Tita, Alenka Černelič Krošelj. »’Po moji smrti se bo videlo, da sem dobro gospodinjila …’: zapuščina Josipine Hočevar, roj. Mulej, (1842–1911) v Radovljici in Krškem.« Kronika, 62/2 (2014), 255–274.
  • Prinčič, Vili. Neme priče vojnih grozot 1915–1918. Trst: Mladika, 2018.
  • Rakovec, Andreja. »Upodobitve revolucionarjev oktobrske revolucije v likovni umetnosti na Slovenskem.« V: Oktobrska revolucija 1917–2017: med izkušnjo, interpretacijo in poetizacijo, ur. Irena Avsenik Nabergoj, 77–126. Ljubljana: Založba ZRC, 2019.
  • Rozman, Ksenija. »Ljubljanski javni spomeniki.« Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 13/2 (1965), 94–97.
  • Smiljanić, Ivan. »Inženir Janez Maček, oče Vladka Mačka, med spominom in pozabo.« SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin, 30 (2021), 38–43.
  • Smiljanić, Ivan. »Kralji, doktorji, revolucionarji: spominska obeležja v avli rektorata Univerze v Ljubljani.« Zgodovinski časopis, 73/3–4 (2019), 456–490.
  • Smiljanić, Ivan. »Odstranjena, uničena in izginula spominska obeležja na prostem v Kranju.« V: Kranjski zbornik 2020, ur. Barbara Ravnik, 207–214. Kranj: Mestna občina, 2020.
  • Smiljanić, Ivan. »Spomenik za življenja: zgodovina koncepta na Zahodu.« Retrospektive: znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja, 4/2–3 (2021), 89–139.
  • Smiljanić, Ivan. »Spominske lipe za kralja Aleksandra.« SLO: časi, kraji, ljudje, 23 (2019), 48–53.
  • Spominska obeležja NOB občine Kamnik. Kamnik: Kulturna skupnost, 1975.
  • Žitko, Sonja. Po sledeh časa: spomeniki v Sloveniji 1800 – 1914. Ljubljana: Debora, 1996.

Kontakti avtorjev

Bojan Balkovec, dr., izredni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Žiga Blaj, magister zgodovine
Zasavski muzej Trbovlje

Jure K. Čokl, dr.
Prvi program Radia Slovenija, RTV Slovenija

Eva Demšar, mag. prof. zgodovine, mag. prof. nemščine

Aleksander Duh, profesor sociologije in zgodovine, doktorski študent
Osnovna šola Dušana Flisa

Božidar Flajšman, dr.
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Peter Mikša, dr., docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Ivan Smiljanić, magister zgodovine, mladi raziskovalec
Inštitut za novejšo zgodovino

Abstract (Izvleček članka v angleščini)

As elsewhere in Europe and the world, the phenomenon of unveiling of monuments to people who are still alive is present in Slovenia. Until the First World War, monuments were erected to monarchs, and at the same time memorials were dedicated to enterprising or charitable citizens. In the period between the two wars, monuments to living members of the Karađorđević dynasty were rarer, and representative monuments were unveiled to politicians and artists. After the Second World War, Josip Broz – Tito received by far the most monuments, while other politicians and partisans who survived the war were mostly mentioned on the monuments to the war events in which they participated. In independent Slovenia, many surviving agents are commemorated through memorials dedicated to the events of and before the war of independence. The monument to Boris Pahor has sparked a public debate on the unveiling of monuments to living people, but there is still support for monuments to personalities from the world of religion and sport.

Go to Top