Po krajšem predahu se vračamo z novimi prispevki!
V tokratni izdaji lahko preberete šest raznolikih zgodovinskih razprav in en prispevek v tematskem sklopu Nove tehnologije:
»Razvoj fotoreporterske službe na slovenskem na primeru časopisne hiše Dnevnik« (Monika Močnik),
▪️ »Zaledje Milj v kolesju svetovne zgodovine: burna leta spreminjanja državnih meja« (Blaž Ermenc),
▪️ »Orel v Trbovljah: 1907 – 1929« (Žiga Blaj),
▪️ »Osnovnošolska berila na Primorskem v času fašizma«
(Anton Arko),
▪️ »Upam, da se mi je posrečilo ustvariti to, kar je potrebno, da ostane za človekom dober spomin. Več pač ne moreš doseči v življenju!« (Julija Šuligoj in Peter Mikša),
▪️ »Antični spomenik iz Črnomlja kot simbol fašistične ideologije« (Ilinka Todorovski),
▪️ »Podatkovna in prostorska baza prikritih vojnih grobišč v spletnem okolju ArcGIS kot pripomoček za zgodovinsko in geografsko raziskovalno delo« (Peter Mikša in Barbara Lampič).
POSAMEZNI PRISPEVKI:
➡️Monika Močnik je svoj prispevek posvetila obravnavi razvoja fotoreporterstva v časopisni hiši Dnevnik.
Članek odpre vpogled v živahno novinarsko produkcijo, ki je pred nekaj desetletji beležila rekordne naklade. S fokusom na predstavitvah dela Marjana Cigliča in drugih fotoreporterjev, ki so delali in rastli skupaj z Dnevnikom, prispevek predstavlja delo, izzive in evolucijo te profesije v našem prostoru. Ob boku s tem ponuja tudi nazoren pregled aktivnosti Dnevnika, ki so botrovale dvigu njegove popularnosti in privedle do rekordne naklade preseženih 200.000 izvodov Nedeljskega dnevnika.
➡️Blaž Ermenc se v prispevku “Zaledje Milj v kolesju svetovne zgodovine: burna leta spreminjanja državnih meja” osredotoča na prelomne dogodke in okoliščine s poudarkom na dogajanju v miljskem zaledju.
Članek nam tako predstavi vpliv teh dogodkov na življenje ljudi na območju Trsta in Istre, vse do zadnjega premika meje med dvema državama leta 1954.
➡️Žiga Blaj se v svojem prispevku za novo številko Retrospektiv posveča manj poznanim dejstvom o delovanju trboveljskega odseka katoliške telesnovzgojne organizacije Orel.
Članek nas tako popelje vse od okoliščin delovanja, organizacije in tekmovalnih dosežkov Orla v Trbovljah.
➡️Anton Arko je za novo številko Retrospektiv pripravil prispevek »Osnovnošolska berila na Primorskem v času fašizma« v katerem skozi analizo beril za prvi, drugi in tretji razred osnovne šole preučuje ideološke vsebine s fokusom na vprašanju gradnje kulta osebnosti Benita Mussolinija in Viktorja Emanuela III.
➡️Julija Šuligoj in Peter Mikša sta svoj prispevek posvetila predstavitvi Mire »Marka« Debelak – Deržaj, eni izmed najvidnejših predstavnic v zgodovini slovenskega alpinizma. Biografski prispevek poseben poudarek posveča predstavitvi osrednjih plezalnih dosežkov Mire »Marka« s katerimi se je uvrstila kot ena
najboljših alpinistk medvojnega obdobja, ter na vpliv teh dosežkov na razvoj slovenskega alpinizma.
➡️Ilinka Todorovski v prispevku »Antični spomenik iz Črnomlja kot simbol fašistične ideologije« obravnava enega izmed dvajsetih starorimskih spomenikov, ki so bili doslej odkriti v Črnomlju. Fokus obravnave je tako na nagrobni steli Petronija Pavlijana s konca 2. ali 3. stoletja, ki ga je italijanska okupatorska oblast v Črnomlju koristila kot simbol fašistične ideologije. Avtorica nas v članku popelje skozi zgodovino izpostavljenega antičnega spomenika, pri čemer največ pozornosti posveča predvsem obdobju fašizacije
Črnomlja med letoma 1941 in 1943.
⏺V tematskem sklopu Nove tehnologije lahko preberete prispevek »Podatkovna in prostorska baza prikritih vojnih grobišč v spletnem okolju ArcGIS kot pripomoček za zgodovinsko in geografsko raziskovalno delo«. Avtorja Peter Mikša in Barbara Lampič nam približata uporabo spletnega orodja ArcGIS online za raziskovanje tematike povojnih pobojev in prikrita vojna grobišča na ozemlju današnje Slovenije. Prispevek tako predstavi možnosti in prednosti uporabe orodja ArcGIS online pri prikazovanju in urejanju podatkov ter samem izdelovanju interaktivnih kart.
Revijo lahko naročite na e-naslovu info@retrospektive-journal.org.