Izšla je nova številka znanstvene revije Retrospektive (V, 1)

Na naši spletni strani https://retrospektive-journal.org/ je že dostopna nova številka znanstvene revije Retrospektive. V tokratni izdaji lahko preberete šest zgodovinskih razprav:
»Spomeniki za življenja: zgodovina koncepta na Slovenskem« (Ivan Smiljanić), »Ženski šport in telesna kultura med letoma 1945 in 1965« (Jure K. Čokl in Peter Mikša), »Dnevi na jugu, 1937-1938)« (Božidar Flajšman), »Izobraževanje žensk v Habsburški monarhiji s poudarkom na današnjem slovenskem prostoru 1948-1918 (Eva Demšar), »Život krepimo svoj da z dušo zdravo povzdignemo zemlje domače slavo« (Žiga Blaj), »Rupnikova linija, utrdbena linija Kraljevine Jugoslavije na Koroškem« (Aleksander Duh). Poleg naštetega pa lahko v novi številki preberete tudi recenzijo znanstvene monografije Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenij, ki jo je pripravil Bojan Balkovec.

Kratki opisi prispevkov:

SPOMENIK ZA ŽIVLJENJE: ZGODOVINA KONCEPTA NA SLOVENSKEM

Ivan Smiljanič se v Retrospektive vrača z obravnavo fenomena postavljanja spomenikov še živečim osebam. V prejšnji številki smo lahko brali o zgodovini koncepta na Zahodu, tokrat pa se oziramo na območje Slovenije. Avtor nam v prispevku predstavi široko paleto primerov postavljanja spomenikov še živečim osebam v našem prostoru, ki segajo vse od postavitve Hrenovega križa ob 25. obletnici škofovanja Tomaža Hrena leta 1622, do današnjih dni. Pri čemer problematizira izpostavljen fenomen, v razpravo pa vključuje tudi prenekatere pomisleke do katerih pogosto privedejo tovrstni poskusi postavitve spomenikov.

ŽENSKI ŠPORT IN TELESNA KULTURA MED LETOMA 1945 IN 1965

Dr. Jure K. Čokl in dr. Peter Mikša sta se v tokratni izdaji Retrospektiv posvetila ženskemu športu in telesni kulturi med letoma 1945 in 1965. Obravnavano obdobje sta izbrala predvsem iz vidika sprememb, ki se v tem obdobju zgodijo na področju emancipacije žensk v športu. Kot opozarjata avtorja je povojno obdobje privedlo do občutnega večanja enakopravnosti žensk v športu, vsekakor pa je šlo za počasen proces, ki je bolj občutne spremembe dobival šele v šestdesetih letih. Avtorja v prepletu spreminjanja družbenih percepcij prikažeta postopno razbijanje miselnosti, kot je na primer »Ženskemu značaju odgovarja šport kot igra, moškemu šport kot borba.« Tako prispevek postavita v zgodovinski okvir, ki presega zastavljeno časovno zamejitev in nam približa proces
postopnega vstopa žensk v svet športa.

DNEVI NA JUGU, 1937–1938

Prispevek »Dnevi na jugu, 1937 – 1938« ustvarja vpogled v življenja preprostih ljudi in versko življenje v času Kraljevine Jugoslavije skozi oči pesnika, pisatelja, učitelja in duhovnika Jožeta Žabkarja – Alojzija. Dr. Božidar Flajšman je na podlagi Žabkarjevega osebnega arhiva: njegovih zapiskov, pesmi, ter najrazličnejših dokumentov in fotografij, predstavil Žabkarjeve izkušnje v Srbiji, Makedoniji, Kosovu in Bosni in Hercegovini, kamor je potoval v času služenja vojaškega roka.

IZOBRAŽEVANJE ŽENSK V HABSBURŠKI MONARHIJI S POUDARKOM NA DANAŠNJEM SLOVENSKEM PROSTORU (1848–1918)

Eva Demšar je za novo številko Retrospektiv pripravila prispevek o izobraževanju žensk na današnjem slovenskem ozemlju v času Habsburške monarhije. Prispevek v strnjeni obliki ustvarja širok vpogled v obravnavano tematiko. Tako se avtorica poleg vprašanja ženskega osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, ter vstopa učenk na srednje šole in fakultete, posveča tudi opisu okoliščin na ženskih učiteljišč, kot so na primer vprašanja nižjih plač učiteljic in obveznega celibata.

“ŽIVOT KREPIMO SVOJ DA Z DUŠO ZDRAVO POVZDIGNEMO ZEMLJE DOMAČE SLAVO”

Žiga Blaj v prispevku »Život krepimo svoj da z dušo zdravo povzdignemo zemlje domače slavo.« obravnava razvoj nogometnega društva Sokol Trbovlje v obdobju pred prvo svetovno vojno. Se pravi, v ključnem obdobju formacije kluba, ki svoj vrhunec doseže v obdobju med obema vojnama. Prispevek kot tak vzpostavlja vpogled v same začetke organizirane športne dejavnosti v Trbovljah: od postopne rasti simpatij s strani vseh slojev prebivalstva in števila članov, vse do razvitja lastnega prapora leta 1912.

RUPNIKOVA LINIJA, UTRDBENA LINIJA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE NA KOROŠKEM

V novi številki Retrospektive lahko preberete tudi prispevek Aleksandra Duha o Rupnikovi liniji na Koroškem. Poleg slikovite predstavitve Rupnikove linije, ki pojasni zgodovinske okoliščine v katerih je ta nastala, postopka gradnje in tudi njene vloge ob napadu nemške vojske leta 1941, avtor v razpravi Rupnikovo linijo postavi tudi v širši zgodovinski okvir utrdbenih linij v Evropi.