V tokratni izdaji lahko preberete šest raznolikih zgodovinskih razprav: »Izgradnja socialističnega Kopra: pečat Tomosa na povojni urbanistični razvoj« (Oskar Opassi), »Analiza kartoteke o umrlih v italijanskih koncentracijskih taboriščih« (Nika Kocjan), »Kolaboracija ali odpor?« (Petra Kim Krasnič), »Spomenik za življenja: zgodovina koncepta na Zahodu« (Ivan Smiljanić), »Vzpostavljanje jugoslovanskih zunanjepolitičnih smernic in prva konferenca Gibanja neuvrščenih v Beogradu 1961« (Žiga Smolič), »Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ (1860-1909)« (Špela Došler).
KRATKI OPISI PRISPEVKOV:
IZGRADNJA SOCIALISTIČNEGA KOPRA: PEČAT TOMOSA NA POVOJNI URBANISTIČNI RAZVOJ
Oskar Opassi v prispevku »Izgradnja socialističnega Kopra: pečat Tomosa na povojni urbanistični razvoj« predstavi povojno izgradnjo Kopra in urbanistične smernice od druge polovice petdesetih let. V tem namenu posebno pozornost posveča predvsem načrtu urbanega razvoja obale Eda Mihevca, ki je med drugim tudi načrtoval Tomosovo stolpnico. Prispevek v teh okvirih vzpostavlja nazoren pregled načrtov in preoblikovanj mesta, kot tudi reakcij na načrte urbanistične prenove Kopra. Pri tem avtor oriše duh časa v luči industrializacije in kulta socialističnega delavca. Ob tem pa, kot zaključuje Opassi: »Tomosovo stolpnico lahko še danes beremo kot simbol časa; socialistični duh, osredotočen na kolektiv, je zamenjala individualistična (luksuzna potrošnja), saj v njem ni več 90 garsonjer, temveč 37 nadstandardnih stanovanj.«
ANALIZA KARTOTEKE O UMRLIH V ITALIJANSKIH KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH
V novi izdaji Retrospektiv si lahko preberete prispevek Nike Kocjan “Analiza kartoteke o umrlih v italijanskih koncentracijskih taboriščih«. Prispevek ponudi analizo podatkov o smrtih slovenskih prebivalcev v šestih italijanskih koncentracijskih taboriščih. Tako predstavi razmerja med spoloma, starostjo, župnijah rojstva, ter boleznih in poškodbah, ki so privedle do smrti slovenskih internirancev v italijanskih koncentracijskih taboriščih.
KOLABORACIJA ALI ODPOR?
Petra Kim Krasnić je preučevala vlogo ruske bele armade ob začetku druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Ob zmagi boljševikov je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev sprejela med 40 in 70 tisoč ruskih emigrantov. Poleg tega je bila na območju Jugoslavije emigrantom omogočena vzpostavitev ruskih organizacijskih struktur: poleg Ruske pravoslavne cerkve in lastnega izobraževalnega sistema je bilo že marca 1922 ustanovljeno tudi vzhodno poveljstvo oboroženih sil Južne Rusije. Glavnina prispevka preučuje prav okoliščine in delovanje Ruskega zaščitnega korpusa, ki se je kot kolaboracionistična vojaška formacija boril proti jugoslovanskim partizanom, ter analizira vzroke za kolaboracijo. Opomnimo, da je prav odpor do komunizma, ki je močno zaznamoval večino ruske emigracije v Jugoslaviji pogojeval odločitev za kolaboracijo večine ruskih emigrantov ob začetku druge svetovne vojne.
SPOMENIK ZA ŽIVLJENJA: ZGODOVINA KONCEPTA NA ZAHODU
V prispevku »Spomenik za življenja: zgodovina koncepta na Zahodu« Ivan Smiljanić ustvari obsežen pregled pojava postavljanja spomenikom še živečim ljudem. Tako v prvi vrsti pretehta same vzvode in namene tovrstnega fenomena, nato pa ponudi širok nabor primerov vse od stare Grčije do danes. Pri tem prispevek ustvarja posebni poudarek preučevanju tega pojava v 19. stoletju, med obema svetovnima vojnama in v sodobni zgodovini. Avtor tako skozi zgodovinsko razpravo aktualizira in osvetli pojav, ki je pogosto polemičen tudi v sedanjosti.
VZPOSTAVLJANJE JUGOSLOVANSKIH ZUNANJEPOLITIČNIH SMERNIC IN PRVA KONFERENCA GIBANJA NEUVRŠČENIH V BEOGRADU 1961
Žiga Smolič je ob šestdesetletnici prve konference Gibanja neuvrščenih pripravil prispevek »Vzpostavljanje jugoslovanskih zunanjepolitičnih smernic in prva konferenca Gibanja neuvrščenih v Beogradu 1961«. Prispevek predstavlja osrednji potek dogodkov, ki so vodili do organizacije prvega srečanja Gibanja neuvrščenih v Jugoslaviji leta 1961. Prispevek največ pozornosti posveča predvsem evoluciji jugoslovanske zunanje politike in diplomacije v obdobju po prekinitvi z Informbirojem leta 1948 in jugoslovanskemu povezovanju z državami ‘globalnega juga’, s poudarkom na Egiptu in Indiji, kot osrednjima partnericama v tem projektu.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA V KRSTNIH MATIČNIH KNJIGAH ŽUPNIJE SV. KRIŽ (1860-1909)
V novi številki Retrospektiv lahko preberete tudi prispevek Špele Došler »Zdravilišče Rogaška Slatina v krstnih matičnih knjigah župnije Sv. Križ (1860-1909)«. Avtorica v izhodišču predstavi zgodovino zdraviliškega turizma v Rogaški Slatini. Ta je do sredine 19. stoletja postala mondeno zbirališče avstroogrske elite in je ta sloves ohranila kot elitna točka v Kraljevini SHS oz. Kraljevini Jugoslaviji med obema vojnama. Osrednji del prispevka predstavlja analiza krstne matične knjige župnije Sv. Križ od leta 1860 do leta 1909 in v njih pojavljanje dela župnije, ki je sodil pod zdraviliški del, ki se v matičnih knjigah označuje kot Sauerbrunn, tudi Slatina.