Retrospektive, year I, number 1

Vpliv turistične zakonodaje, predpisov in drugih besedil na razvoj slovenskega turizma v sodobni zgodovini

Božo Repe
Vpliv turistične zakonodaje, predpisov in drugih besedil na razvoj slovenskega turizma v sodobni zgodovini [ PDF ] Open PDF Vpliv turistične zakonodaje, predpisov in drugih besedil na razvoj slovenskega turizma v sodobni zgodovini [ PDF ] Download PDF Retrospektive-I_1-03_Repe_VplivTuristZakonodaje

Article summary

Turistična zakonodaja razpira pogled v politično, gospodarsko, infrastrukturno, varnostno, kulturno, zdravstveno, higiensko, prehrambno itd. stanje družbe. Turizem tako sega v vse glavne segmente neke družbe, zakonodaja, ki ga ureja, pa je zelo raznovrstna. Na Slovenskem so bila tako za zakonodajo, uredbe in določila na področju turizma odgovorna različna ministrstva in druga telesa tako na državni kot lokalni ravni. Začetki organizacije turizma segajo v 19. stoletje, ko so se njegovih finančnih koristi ter nezdružljivosti s tedanjo industrijo začeli zavedati tudi v političnem vrhu. Skrb za turistično zakonodajo in razvoj turizma – ne samo na krajevni in deželni, pač pa tudi na državni ravni – je prevzela vlada. Avstro-Ogrska zakonodaja je bila toga, praksa nadzora pa stroga, kar se je ohranilo tudi v Kraljevini Jugoslaviji. Stanje zakonodaje je bilo v njej precej neurejeno, poleg centralni zakonov z različnih področij so različni deli Jugoslavije (najprej banovine, nato oblasti) razvoj turizma uravnavali vsak po svoje. Po drugi svetovni vojni so se temelji organizacije turizma postavili na novo. V prvem povojnem obdobju je bil zaradi porušene infrastrukture, planskega gospodarstva in usmeritve novih oblasti v pospešeno industrializacijo turizem potisnjen v ozadje gospodarskih načrtov. V petdesetih letih pa so se nakazovale pomembne spremembe, povezane z novo gospodarsko usmeritvijo (opustitev politike hitre in enostranske industrializacije, večji poudarek standardu). Ker se zadeve na zvezni ravni niso odvijale po pričakovanjih, so predpise na osnovi splošnih jugoslovanskih zakonov začele izdajati republike (zlasti Slovenija in Hrvaška, ki sta bili za razvoj turizma najbolj zainteresirani). Sprva nezaželena zasebna pobuda v turizmu je v 70. stoletjih postala bolj dobrodošla, z naraščanjem standarda pa razvojni načrti niso več upoštevali zgolj sindikalnih turistov, temveč vedno bolj tudi domače goste in klasične turiste. V osemdesetih letih je gospodarska kriza razvoj turizma blokirala, predpisi pa so bili usmerjeni predvsem v to, kako od turističnega gospodarstva izvleči čim več deviz za sprotne nakupe naftnih derivatov in živil. Po osamosvojitvi Slovenije je na področju organiziranja in razvoja turizma nastala zmeda zaradi privatizacije in denacionalizacije ter z njima povezanega izčrpavanja podjetij. Področje so in ga še pokrivajo različna ministrstva. Prvi celovitejši zakon o pospeševanju turizma je bil sprejet šele leta 1998, drugi pa leta 2004. Obema so sledili še drugi zakoni in številni podzakonski predpisi.

Sources and bibliography

Arhivski viri

Arhiv Republike Slovenije

  • SI AS (Arhiv Republike Slovenije), 77, Banski svet Dravske banovine.
  • SI AS, 1176/197, Turistična zveza Slovenije.

Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj

  • SI ZAL RAD (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj), 0099, Turistično društvo Bled.
  • SI ZAL RAD, 0065, Zdraviliška komisija Bled.

Časopisni viri

  • Naša pot, Putnik, Jugoslavija, Jugoslovenski turizam, Lloyd, Jugoslovenska revija, Turistička politika.
  • Dolenc, Ciril. »Potna dovoljenja inozemcem v naša zdravilišča in letovišča.« Slovenec, 19. marec 1921, 5.
  • »Za pospeševanje tujskega prometa važne odredbe v finančnem zakonu za leto 1928/29.« Slovenija, I/9 (1928), 1.
  • Jugoslavija, V/11 (1934), naslovnica.
  • Lloyd, II/13 (1935), naslovnica.
  • »Pre osnivanja saveza hotelijera.« Jugoslovenski turizam, organ za propagando turizma u Jugoslaviji, I/5 (1928), 1–2.
  • »Uredba o pospeševanju turizma.« Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, VII/21 (1936), 153–156.
  • »Pravilnik o sestavi, organizaciji in področju Banovinskega turističnega sveta Dravske banovine.« Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, VII/79 (1936), 879–880.
  • Avto in sport, II (XIV)/8 (1939), naslovnica.
  • »Zakon o petletnem načrtu za razvoj narodnega gospodarstva Ljudske republike Slovenije v letih 1947 do 1951.« Uradni list Ljudske republike Slovenije, IV/31 (1947), 1, 2, 222.
  • »Zakon o petletnem načrtu za razvoj narodnega gospodarstva FLRJ v letih 1947–1951.« Uradni list FLRJ, III/36 (1947), 429.
  • »Odločba o stroških in dobičku državnih gostinskih podjetij.« Uradni list FLRJ, II/106 (1946), 1429–1431.
  • »Zadeve iz pristojnosti ljudskih odborov novih občin.« Uradni list LRS, VII/26 (1955), 555–563.
  • Pauko, Franc. »Izhodišča in pogoji načrtovanja turističnih dejavnosti.« Gospodarski vestnik, 29. september 1979, 73.
  • »Odredba o določitvi turistične sezone v LR Sloveniji« Uradni list LRS, V/17 (1953), 223.
  • W., H. »Pomembna zakonska določba.« Turistični vestnik, III (1955), 4.
  • »Iz življenja in dela TZJ, TZS, njunih organov itd. (v razdobju od 1. 11. 1955–31. 1. 1956).« Turistični vestnik, IV/4 (1956).
  • Marovt, Stanko. »Turizem v družbenem planu LRS za leto 1960.« Turistični vestnik, VII/3 (1960), 82–84.
  • Službeni list FNRJ, XIII/53 (1957), 1042.
  • Vižintin, Milan. »Mednarodno leto turizma – začetek dolgoročne politike na tem področju.« Delo, 7. marec 1967.
  • »Odlok o razglasitvi Doline sedmerih jezer za narodni park.« Uradni list LRS št. 2-319/1-61. Republikacija v Turistični vestnik, IX/9 (1960), 249.
  • »Resolucija o razvoju turizma.« Uradni list LRS, XVII/9 (1960).
  • »Ni premirja na turistični fronti, pogovor s predsednikom US tovarišem Leopoldom Kresetom.« Dnevnik, 6.marec 1979.
  • »Temeljni zakon o gostinski dejavnosti.« Uradni list SFRJ ,XXI/8 (1963), 194–198.
  • »Zakon o osebnem delu z zasebnimi delovnimi sredstvi v gospodarskih dejavnostih.« Vestnik Gospodarske zbornice, 10/24 (1973).
  • Uradni list SFRJ, 27/29 (1971), 512.
  • »Pismo predsednika Turistične zveze Slovenije Leopolda Kreseta Janezu Zemljariču, predsedniku Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, 7. 11. 1980.« Sporočila, 1/2 (1981).
  • Uradni list LRS, VI/14-49 (1954).
  • »75 let Turistične zveze Slovenije.« Sporočila, 1/1 (1981), 14.
  • Lipov list, 26/1 (1984), naslovnica.
  • Putnik, 7/4-6 (1940), naslovnica.

Filmi

  • Bevc, Jože (rež.). Zakladi naše dežele. Ljubljana: Filmski studio Viba film, 1957.
  • Hladnik, Boštjan. Kmečki turizem. Ljubljana: ZFA Unikal Studio, 1983.
  • Sintič, Zvone. Skrivnost. Ljubljana: Filmski studio Viba film Ljubljana, 1959.

Literatura

  • Brumen, Ivan in Matija Šega (ur.). Zbirka predpisov o gostinstvu in turizmu. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1968.
  • Dejanovič, Dušan in Slavko Ensminger. Zbirka propisa o ugostiteljstvu i turizmu. Beograd: Privredni pogled, 1957.
  • Dolinar M., France (ur.). Viri za nacionalizacijo industrijskih podjetij v Sloveniji po 2. svetovni vojni. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1992.
  • Drnovšek, Marjan (ur.). Pozdravi iz slovenskih krajev. Dežela in ljudje na starih razglednicah. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.
  • Holz, Eva. »Potovanje po slovenskih deželah v času od propada ilirskih provinc do uvedbe železnice, ko še niso izumili turizma.« V: Razvoj turizma v Sloveniji. Zbornik referatov, ur. Franc Rozman in Žarko Lazarević, 48–57. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996.
  • Janša-Zorn, Olga. »Turizem v Sloveniji v času med obema vojnama.« V: Razvoj turizma v Sloveniji. Zbornik referatov, ur. Franc Rozman in Žarko Lazarević, 78–95. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996.
  • Prinčič, Jože. Nacionalizacija na ozemlju LR Slovenije. Povojne nacionalizacije v Sloveniji: 1945–1963. Novo mesto: Dolenjska založba, 1994.
  • Prinčič, Jože. V začaranem krogu. Slovensko gospodarstvo od nove ekonomske politike do velike reforme: 1955–1970. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1999.
  • Razvoj turizma v Sloveniji, ur. Franc Rozman in Žarko Lazarević, 157–164. Bled: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996, 157.
  • Repe, Božo. »Turizma ni mogoče zavreti, čeprav bi ga prepovedali z zakonom.« V: Repe, Božo. Sto let organiziranega delovanja turističnega gospodarstva na Slovenskem. Od Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem do Turistično gostinske zbornice. Ljubljana: Turistično gostinska zbornica Slovenije, GZS, 2008.
  • Rozman, Franc in Žarko Lazarević (ur.). Razvoj turizma v Sloveniji. Bled: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996.
  • Šajn, Srečko (ur.). Turizem smo ljudje. Zbornik ob 100-letnici ustanovitve Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, Turistične zveze Slovenije in organiziranega turizma v Sloveniji: 1905–2005. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 2006.

Authors' contacts

dr., Bojan Balkovec, docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

dr. Jure Gašparič
Inštitut za novejšo zgodovino

dr. Drago Kladnik, znanstveni svetnik
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika

Jasper Klomp, doktorski študent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Maja Lukanc, mlada raziskovalka
Inštitut za novejšo zgodovino

dr. Peter Mikša, docent
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

dr. Andrej Pančur, znanstveni sodelavec
Inštitut za novejšo zgodovino

dr. Božo Repe, redni profesor
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

dr. Mojca Šorn, znanstvena sodelavka
Inštitut za novejšo zgodovino

Maja Vehar, mlada raziskovalka, asistentka
Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Article abstract

Tourism legislation provides insight into the politics, economy, infrastructure, safety, culture, health care, sanitation, diet, etc., of society. It shows how open it is, how (dis)trustful of foreigners and, consequently, its level of democracy. Tourism reaches into all the main segments of society, while the legislation regulating it is very diverse. Thus in the case of Slovenia, the legislation, regulations and provisions pertaining to tourism at the time of Austria-Hungary, the Kingdom of Yugoslavia, World War II, the Socialist Federal Republic of Yugoslavia and the Republic of Slovenia were administered by various ministries and other bodies at the state and local level.

Go to Top