Za avtorje

Za avtorje 2018-01-03T22:17:10+00:00

Navodila za avtorje prispevkov

Revija Retrospektive je interdisciplinarna revija, ki obravnava teme s področij humanistike in družboslovja. Dobrodošli so prispevki, ki časovno zaobjemajo obdobje od sredine 18. stoletja do danes; tematsko pa odnose, stike, stapljanja in oddaljevanja različnih ljudstev, narodov, idej, gibanj in politik. Glede območja obravnave prispevki niso omejeni.

Avtorji, ki želijo poslati svoje prispevke v recenzentski postopek, lahko to storijo preko obrazca na spletni strani revije (bližnjica do obrazca). Članki morajo biti oddani v skladu s spodaj priloženimi navodili.

Če avtor odda znanstveni članek, s tem tudi izjavlja, da članek ni bil objavljen v drugi publikaciji ter da trenutno ni v recenzentskem postopku pri drugi publikaciji. Po sprejemu članka v objavo, bo avtor zaprošen za prepis nekaterih avtorskih pravic (pod določenimi pogoji) izdajatelju revije Retrospektive, Združenju Retrospektive. Članek ne more biti objavljen, v kolikor avtor članka ne predloži obrazca glede predaje avtorskih pravic.

Avtorji so odgovorni za pridobivanje dovoljenj glede morebitnih reprodukcij gradiva, ki ni v njihovi lasti. Prav tako so dolžni poskrbeti za navedbo lastništva in virov, ki jih uporabljajo v besedilu.

Avtorji se morajo pri oddaji člankov držati stilističnih pravil. V primeru, da se avtor ne držali pravil, bo članek vrnjen avtorju v popravo in ne bo šel v recenzentski postopek.

Prispevki v tematskih sklopih Razprave in Nove tehnologije v humanistiki in družboslovju naj obsegajo do največ 30.000 znakov, prispevki v tematskem sklopu Historična dokumentacija pa do največ 20.000 znakov. Ocene in poročila naj ne presegajo 8000 znakov.

Revija objavlja prispevke v slovenskem in angleškem jeziku. Za lekturo in prevode člankov ter prevode naslovov, izvlečkov, povzetkov in ključnih besed so odgovorni avtorji.

Vsi članki, tudi tisti, ki jih je uredništvo naročilo, bodo podvrženi anonimnemu recenzentskemu postopku in jezikovnemu pregledu.

Avtorje, katerih prvi jezik ni slovenščina oziroma angleščina, prosimo, da dajo svoja besedila v pregled lektorjem.

Vsak članek naj vsebuje:

  1. naslov prispevka;
  2. predlog tematskega sklopa za umestitev prispevka (Razprave, Nove tehnologije, Historična dokumentacija, Ocene in poročila);
  3. ime in priimek avtorja;
  4. avtorjev strokovni naziv;
  5. avtorjev polni poštni naslov z nazivom ustanove (npr.: Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija);
  6. avtorjev elektronski naslov;
  7. izvleček v enem odstavku (s presledki do 800 znakov) v slovenščini in angleščini;
  8. ključne besede (do 8 ključnih besed);
  9. glavno besedilo;
  10. povzetek;
  11. najmanj tri slikovne priloge; grafi, preglednice in slikovno gradivo morajo biti dodani v posebni zip datoteki označeni z imenom »dodatno gradivo«.

Vsaka ocena in poročilo o dogodku mora vsebovati tudi:

  1. Pri predstavitvi publikacij morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj in ime izdajatelja, leto izida, število strani. Če je potrebno, se doda še število fotografij, zemljevidov, slik, preglednic in drugih podobnih elementov ter obvezno ISBN oziroma ISSN.
  2. Pri dogodkih morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj, država in datum.
  3. Prispevkom, ki obeležujejo obletnice ali nekrologe, je treba priložiti digitalno fotografijo z ustrezno ločljivostjo oseb ali dogodkov, ki jim je prispevek namenjen.

Oblikovanje besedila:

  • pisava: Times New Roman;
  • velikost: 12 v glavnem besedilu, 10 v opombah pod črto;
  • razmak med vrsticami: 1,5;
  • poravnava: obojestranska;
  • številčenje strani: na dnu strani, sredinsko;
  • navedbe virov: pod črto na dnu strani, razmak 1,5, zaporedno številčenje z arabskimi številkami.

LEŽEČA PISAVA

Z ležečo pisavo se označujejo tujke ali tuje fraze, razen tiste, ki so standardizirane: npr. status quo, vis-a-vis, modus operandi itd. Z ležečo pisavo se zapisujejo tudi naslovi knjig, revij in drugih del, pa tudi lastna imena predmetov, kot so denimo ladje. Imen tujih institucij ali političnih strank se ne piše z ležečo pisavo.

Z ležečo pisavo navajamo tudi dobesedno navajanje besedil drugih avtorjev ali dokumentov.

NAVEDNICE

Pri dobesednih navedbah sledite izvirnemu zapisu. Pri dobesedni navedbi uporabljajte znak »«. Znak ˝˝ se uporablja za dobesedno navedbo znotraj dobesedne navedbe. Dobesedne navedbe, ki obsegajo več kot 50 besed, je treba ločiti od preostalega besedila in jih zamakniti na levo stran. S tem je dobesedna navedba označena kot ločena enota besedila. Dobesedne navedbe pišemo znotraj navednic z ležečo pisavo. Dobesedne navedbe virov, ki niso v jeziku članka, je treba prevesti znotraj besedila. Izvirnik se doda v razlagalno opombo pod črto (kadar je to nujno potrebno).

TUJKE

Avtor naj pazi na zmerno uporabo tujk in naj jih tam, kjer je mogoče, zamenja s slovenskimi izrazi (na primer: klima/podnebje, lager/taborišče, lokalni/krajevni).

ŠTEVILKE

Števila od 1 do 10 navajamo z besedo, za višja števila pa uporabimo arabske številke. Izjema so števila, ki se pojavijo na začetku povedi. Takrat pišemo številke z besedo (Enaindvajset vojakov se je udeležilo bitke …). V besedilu, kjer se sicer ne pojavljajo številčni podatki, je zaradi večje tekočnosti branja bolje zapisovati tudi višja, nekompleksna števila z besedo, npr.: sto let.

Pri številih, večjih od 9999, se za ločevanje milijonic in tisočic uporabljajo pike (na primer 12.535 ali 1.312.500).

Števnike znotraj tesneje povezanih besednih zvez pišemo bodisi z besedo bodisi s številko (osemletnik ali 8-letnik). Vendar je treba eno ali drugo različico poenotiti po celotnem besedilu.

Ulomke se v besedilu piše z besedo (tri četrtine), prav tako se z besedo pišejo odstotki (10 odstotkov) in stopinje (15 stopinj Celzija).

Med številkami in enotami je presledek (na primer 125 m, 33,4 %), med številom in oznako za potenco ali indeks števila pa presledka ni (na primer 123, km2, a5, 15° C).

DATUMI

Meseci v datumih se pišejo z besedo (7. december 1941), tako v besedilu, kot v opombah.

IMENA

Ob prvi omembi osebe je treba navesti polno ime, nato pa se lahko uporablja le priimek ali vzdevek.

VOJAŠKI ČINI

Vojaške čine je treba navajati s polno besedo in ne z okrajšavo.

PREGLEDNICE IN SLIKOVNE PRILOGE

Preglednice in slikovne priloge morajo biti oddane v posebni datoteki. Tovrstno gradivo mora biti oštevilčeno v pravilnem vrstnem redu z arabskimi številkami, kot se pojavlja v besedilu. V članku je treba čimbolj natančno označiti mesto, kje bi želeli, da je gradivo pozicionirano.

Vse preglednice v članku so oštevilčene in imajo svoje naslove, ki so vneseni »na roko«, saj uporaba funkcije za avtomatsko označevanje in oštevilčevanje ni dovoljena. Med številko in naslovom je dvopičje. Naslov konča pika. (Na primer: Preglednica 1: Število zaposlenih v Litostroju leta 1966.)

Preglednice naj bodo oblikovane čim bolj preprosto, brez senčenja, z enotnimi obrobami, brez krajšanja besedila znotraj preglednice. Preglednice naj ne bodo preobsežne oziroma naj obsegajo največ eno stran. V preglednicah ne uporabljajte velikih začetnic, razen če to zahteva pravopis (na primer zapis zemljepisnih ali lastnih imen).

Vse slike (fotografije, zemljevidi, grafikoni in podobno) v članku so oštevilčene enotno in imajo svoje naslove. Tudi tu ni dovoljeno avtomatsko označevanje in oštevilčenje. Med številko in naslovom je dvopičje. Naslov konča pika. (Na primer: Slika 1: Novoletna zabava v Litostroju leta 1966.)

Slike naj imajo čim višjo ločljivost.

Zemljevidi naj bodo brez naslova, ker je naveden že v podnapisu. Za legendo zemljevida je treba uporabiti pisavo Times New Roman, velikost 8, za kolofon pa isto vrsto pisave velikost 6. V kolofonu naj bodo po vrsti od zgoraj navzdol navedeni: merilo (le grafično), avtor vsebine, kartograf, vir in ustanova oziroma nosilec avtorskih pravic. Pri izdelavi zemljevidov si lahko pomagate s predlogami na spletni strani Geografskega vestnika: http: //zgs.zrc-sazu.si/gv. Pri izbiri in določanju barv za slikovne priloge uporabite zapis CMYK in ne RGB oziroma drugih.

Slikovno gradivo (fotografije, zemljevidi, grafikoni, sheme in podobno) naj bo oddano v formatu .jpg, .tif. in .xls.

Dovoljenja je uporaba gradiva zaščitenega z avtorskimi pravicami, a mora avtor uredništvu posredovati dovoljenje nosilca avtorskih pravic.

Zaželeno je črno-belo slikovno gradivo, v kolikor to ne bo uničilo integritete in jasnosti predstavitve slikovnega gradiva (npr. zemljevidi in grafikoni). V teh primerih je dovoljeno tudi barvno gradivo.

Fotografije mora avtor oddati v digitalni obliki v ločljivosti 300 dpi, najbolje v formatu .tif, .jpg ali .eps formatu.  Slike, ki prikazujejo računalniški zaslon, morajo biti narejene pri največji možni ločljivosti zaslona (ločljivost uredimo v: Nadzorna plošča\Vsi elementi nadzorne plošče\Zaslon\Ločljivost zaslona oziroma Control Panel\All Control Panel Items\Display\Screen Resolution). Sliko se nato preprosto naredi s pritiskom tipke print screen, prilepi v izbran grafični program (na primer Slikar, Paint) in shrani kot .tif. Pri tem se slike ne sme povečati ali pomanjšati oziroma ji spremeniti ločljivosti. Po želji lahko uporabite tudi ustrezne programe za zajem zaslona in shranite sliko v zapisu .tif.

Za slikovne priloge, za katere avtor nima avtorskih pravic, mora avtor od lastnika avtorskih pravic pridobiti dovoljenje za objavo. Avtor naj ob podnapisu k fotografijam doda citat pod črto, kjer navaja vir in avtorja slike, kot je to navedeno v Virih in literaturi na koncu članka. Med besedilo avtor vpiše le naslov slike in po potrebi ime in priimek avtorja slike (fotografije), samo sliko pa odda v ločeni datoteki.

ZAHVALE

Zahvale je treba navesti v prvi opombi pod črto.

Navedba virov in literature mora biti ob prvi omembi zapisana v celoti. Kasneje je lahko navedba vira ali bibliografske enote okrajšana. Ob prvi navedbi knjige je treba navesti tudi kraj izdaje, založbo in letnico izdaje. Ob prvi navedbi članka je treba navesti letnik, številko in letnico izdaje posamezne številke revije. Navedba arhivskih virov mora vključevati ime arhiva, številko fonda, ime fonda ter številko tehnične enote, ki vsebuje dokument. Nekaj primerov:

Knjige

Nećak, Dušan. Hallsteinova doktrina in Jugoslavija. Tito med Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002, 16. Dalje: Nećak, Hallsteinova, 25.

Poglavja v knjigah

Božič, Maja. »Na poti v svet: prebežniki severne meje 1945-1961.« V: Migracije in slovenski prostor od antike do danes, ur. Peter Štih in Bojan Balkovec, 413-429. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2010, 425. Dalje: Božič, »Na poti«, 426.

Članki v znanstvenih publikacijah

Repe, Božo. »Od deželana do državljana: regionalni razvoj Slovencev v letih 1918-1991.« Zgodovinski časopis, 57/3-4 (2003), 269-278. Dalje: Repe, »Od deželana«, 275.

Članki v časopisih

Repe, Božo. »Svarilo morilcem prihodnosti, da nikoli ne bodo mirni: brezkompromisni lovec na vojne zločince: Simon Wiesenthal.« Dnevnik, 24. september 2005, 37. Dalje: Repe, »Svarilo morilcem«, 37.

V primeru, ko časopisni članek nima navedenega avtorja, le-tega izpustimo.

 

Arhivski dokumenti

SI AS (Arhiv Republike Slovenije), 307, Deželno sodišče v Ljubljani, šk. XXV, akt 158, Strafsache gegen Maria Eržen, 27. junij 1915. Dalje: SI AS 307, šk. XXV, akt 158, Strafsache gegen Maria Eržen, 27. junij 1915.

Različni arhivi in različni fondi zahtevajo različno navajanje, a splošno velja, da je treba              navesti kratico arhivske ustanove, številko fonda, ime fonda, številko tehnične enote (škatla ali mapa), smiselno opisati dokument in podati datum, če je naveden.

Neobjavljeno gradivo

Ferenc, Mitja. »Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi kočevskih Nemcev: 1942-1956.« Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta UL, 1998, 255. Dalje: Ferenc, »Nemško«, 101.

Mikša, Peter. »Jugoslovanstvo zapisano v spominskih obeležjih in poimenovanjih po Sloveniji.« Prispevek predstavljen na znanstvenem simpoziju »Slovenski kraji spomina: pojmi, teze in perspektive raziskovanja« v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana, maj 2016. Dalje: Mikša, »Jugoslovanstvo«.

Spletne strani

World War II: Documents. http://avalon.law.yale.edu/subject_menus/wwii.asp (dostop: junij 2017). Dalje: World War II: Documents.

Morris, Siobhan. »Between Fact and Fiction: Refugee Narratives in Children’s Literature.« Dosegljivo na: http://www.bbk.ac.uk/reluctantinternationalists/blog/fact-fiction-refugee-narratives-childrens-literature/ (dostop: junij 2017).

VPRAŠANJA

Vsa vprašanja, ki jih uredništvo naslovi na avtorja prispevka, mora avtor odgovoriti najkasneje v enem tednu od prejema sporočila uredništva. V nasprotnem primeru se lahko uredništvo odloči, da prispevka ne objavi.

KOREKCIJE

Avtor mora vrniti zadnje korekcije v sedmih dneh od prejema v elektronski obliki.

IZVOD REVIJE

Vsak avtor dobi avtorski izvod revije. Separatov se ne tiska in niso na voljo.

POLITIKA PROSTEGA DOSTOPA/OPEN ACCESS

Revija Retrospektive ima politiko prostega dostopa oziroma Open Access. Na tak način so znanstveni izsledki na voljo celotni zainteresirani javnosti v vsakem trenutku.

Vsi članki bodo dosegljivi na spletni strani revije Retrospektive: www.journal-retrospektive.org.

Kontaktni obrazec

Pozdravljeni, če bi želeli objavljati v naši reviji nam to prosim sporočite preko spodnjega kontaktnega obrazca, ali pa pište na naslov info@retrospektive-journal.org