Prva stran 2018-12-05T20:58:55+00:00

Poziv za prispevke: Kdo dela zgodovino – posamezniki ali množice? Prelomna leta »osmic«

Zgodovinarji se ne ukvarjamo dosti z numerologijo in z vprašanjem, ali za njo morda stoji nekakšen “kozmični red”. Tudi še nismo kaj dosti uporabni za napovedovanje dogodkov na temelju analize ponavljajočih se preteklih kriz, kot naš poklic v prihodnosti vidijo v znanstveno fantastični literaturi.  Kljub temu pa ugotavljamo, da nekatere letnice izstopajo in da občasno lahko govorimo o nekakšnih cikličnih pojavih. K temu so sicer najbolj nagnjeni ekonomski zgodovinarji, ki imajo radi ciklične krize. Te naj bi se pojavljale vsakih sedemdeset let ali kaj takega, čeprav je argumentov proti takim trditvam vsaj toliko kot za. Je pa že pred mnogimi leti dr. Dušan Nečak ugotovil, da »leta, ki se končujejo na 8 v slovenski in jugoslovanski zgodovini sodijo med tista, ki jim po pravici lahko rečemo prelomna

V sodobni zgodovini jih imamo jih kar nekaj:

  • 1848 in pomlad narodov,
  • 1878 in avstrijska okupacija Bosne in Hercegovine, kateri je nato sledila aneksija leta 1908,
  • 1908 in uvedba splošne volilne pravice v Avstro-Ogrski, a ne za ženske,
  • 1918 in zaključek prve svetovne vojne ter nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ter nato združitev v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev,
  • 1928 in atentat v jugoslovanski skupščini, ki je vodil v konec parlamentarizma,
  • 1938 in anšlus Avstrije,
  • 1948 in informbirojevski spor,
  • 1968 in študentski upor,
  • 1988 in »leto množic«, ki so si prizadevale za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije,
  • 2008 in gospodarska recesija.

Bo morda leto 2018 tudi prelomno?

Z nekaj sreče in zdravja lahko zgodovinar doživi kakšne tri ali štiri »osmice«. Če ne drugače v vlogi “kibicerja”, kot je svojo vlogo v 20. stoletju opredelil Eric Hobsbawm, ena zadnjih velikih avtoritet  sodobnega zgodovinopisja 20. stoletja. Hobsbawma so dogodki, ki jih je doživljal,  prizadeli, zato se je tudi osebno močno politično angažiral na levici. Podobno kot njegov nekaj desetletij starejši –  a še vedno sodobnik – Bertrand Russell. Slovenski humorist starejše generacije Tone Fornezzi – Tof je sicer “smolo” tistih, ki iz takih ali drugačni razlogov v prelomne dogodke niso bili vpleteni, nekoč opisal v svojem slogu: »Za pravo revolucijo sem bil premlad, za seksualno pa prestar

Značilnost »osmic« v sodobni zgodovini je, da niso »mrtve«, ampak tako ali drugače posegajo tudi v današnje življenje. Poleg drugega nas izzivajo z večnim vprašanjem – kdo dela zgodovino: posamezniki ali množice?

Cilj posebne številke revije Retrospektive je zbrati nove interpretacije različnih vidikov prelomnih dogodkov, ki so se zgodili v letih »osmic«. Dobrodošli prispevki, ki se bodo posvetili nacionalnim zgodovinam, zgodovini mednarodnih odnosov, kot tudi vsem vidikom ekonomske, kulturne in socialne zgodovine.

Povzetke v obsegu 300 besed zbiramo do 30. aprila 2018 na info@retrospektive-journal.org ali preko spletne strani http://retrospektive-journal.org/kontakt/

Rok za oddajo končnega besedila je 31. avgust 2018.

O Retrospektivah

Revija Retrospektive je recenzirana znanstvena revija, v kateri bodo objavljeni znanstveni članki iz zgodovinopisja in sorodnih področij, kot so arheologija, geografija, etnologija in druga. Časovno zaobjema obdobje od sredine 18. stoletja do sodobnosti in se tako osredotoča na novejšo zgodovino. S tem se časovno ne ukaluplja v preozko odmerjeno obdobje, saj je sodobna zgodovina neposredno povezana s procesi 18. in 19. stoletja.

Z revijo želimo slovensko zgodovinopisje še bolj približati mednarodnemu okolju ter omogočiti uveljavljanje predvsem mlajše generacije raziskovalcev. Zato uredniški odbor poleg članov slovenskih ustanov (Oddelek za zgodovino FF UL, ZRC SAZU) sestavljajo tudi članih tujih inštitucij (Univerza v Kaganawi, Inštitut za novejšo zgodovino Srbije), ki so hkrati tudi raziskovalci mlajše generacije. Enkrat letno bo izšla posebna številka revije, ki bo namenjena izključno doktorskim študentom.

Izšla je prva številka revije Retrospektive

Izšla je prva številka revije Retrospektive – znanstvene revije za zgodovinopisje in sorodna področja.

V njej boste tako našli razprave, ki pokrivajo različne zgodovinske in geografske teme: [...]